Paul Keller
Ko je jeseni in pozimi malo lokalnega sadja, so priljubljene alternative ananas, mango, papaja in podobno. Da lahko poceni uživamo eksotično sadje, delavci na plantažah trpijo zaradi slabih delovnih pogojev. Za to so zaslužne tudi nemške verige supermarketov. Kaj lahko kot potrošniki storimo?
Naj bo to mango, ananas, kumkvat, papaja: eksotično sadje je za nas dostopno in na voljo skoraj vse leto. Po drugi strani pa delavci na plantažah v državah pridelave plačujejo visoko ceno. Že leta 2008 je razvojna organizacija Oxfam opozorila na resne zlorabe pri gojenju ananasa v Kostariki: povečano število rakavih obolenj in spontanih splavov zaradi uporabe zelo strupenih pesticidov, nizke plače ter neupoštevanje delavskih in sindikalnih pravic.
Franziska Humbert, Oxfamova uradnica za poslovanje in človekove pravice, je leta 2016 znova odpotovala v Kostariko. V poročilu »Sladki sadeži, grenka resnica« (preberite tukaj) trezno povzema svoje izkušnje: »Po osmih letih [torej od leta 2008] so razmere na spletnem mestu skorajda niso izboljšali.«
Eksotično sadje se pogosto goji v monokulturah
Študija je osebje Oxfama popeljala tudi na plantaže banan v Ekvadorju. Številni delavci so se pritoževali, da pesticide škropijo tudi, ko delajo na poljih, ali da se morajo kmalu po strupenem dežju vrniti na plantaže. Banane se večinoma gojijo v monokulturah in upravljavci uporabljajo pesticide, za katere sumijo, da so rakotvorni.
Franziska Humbert iz Oxfama kljub svoji kritiki prav tako vidi majhen napredek: "Veliko tistih, ki so prej delali kot dnevni delavci, je zdaj zaposlenih." Tudi podizvajalci so plačevali minimalno plačo. "In nekateri delavci so tako pogumni, da govorijo odkrito in se celo pustijo fotografirati."
Nemški supermarketi so vpleteni
Kljub temu pa morajo sindikalisti še vedno računati s sankcijami. Marsikje delavskih organizacij sploh ni: Oxfam je pregledal 20 podjetij v Ekvadorju – po katerem v nobenem ni bilo tako neodvisnega predstavništva. Pri Lidlovem dobavitelju Matíasu je 93 odstotkov vprašanih izjavilo, da ne želijo ustanoviti sindikata zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, piše v poročilu.
Oxfam za težak položaj ljudi krivi nemške verige supermarketov – Aldi, Edeka, Schwarz Group, ki vključuje Lidl, in Rewe. Imajo tržno moč in cene določajo s pritiskom na proizvajalce in dobavitelje. Zato morajo biti čim cenejši. Po podatkih francoske raziskovalne organizacije Basic so se uvozne cene ananasa med letoma 2002 in 2014 kljub naraščajočim proizvodnim stroškom znižale skoraj za polovico.
Eksotično sadje: Lidl večkrat kritiziran
Zlasti Lidl je večkrat kritiziran s strani Oxfama, čeprav se organizacija in diskont pogovarjata in jima je Lidl omogočil dostop do ene od gojitvenih kmetij. To so na vprašanje TEST-a poudarili v tiskovni službi verige supermarketov. Uslužbenec Oxfama iz Kostarike je ustno potrdil, da je podjetje Finca Once, dobavitelj Lidla, »eno bistveno boljših v primerjavi z več kot 1,500 kmetijami v Kostariki«.
Kljub temu poročilo Oxfama vsebuje številne obtožbe: Po tem naj bi bile na tej kmetiji kršene tudi sindikalne pravice. Izplačana je bila zakonsko določena minimalna plača. »To pa se nanaša na delovni čas osem ur. Po drugi strani pa je veliko anketiranih delavcev plačanih glede na uspešnost in nato delajo do dvanajst ur, da prejmejo minimalno plačo.« Razmere so se zdaj nekoliko izboljšale, je nekaj mesecev kasneje potrdila Franziska Humbert za diskont Lidl. A to še zdaleč ni dovolj.
Delavci na plantažah delajo tudi do 12 ur
Lidlovi proizvajalci banan in ananasa so po navedbah podjetja certificirani s strani Fairtrade ali organizacije Rainforest Alliance. Družba poudarja: "Rainforest Alliance v več neodvisnih nadaljnjih preverjanjih ni našla dokazov za obtožbe Oxfama o kmetijah Finca Once v Kostariki in Matías v Ekvadorju, ki delata za Lidl."
Rainforest Alliance je mednarodna organizacija, katere certifikat uporabljajo verige supermarketov v Nemčiji za ananas in banane. Kriteriji pa še zdaleč niso dovolj strogi, predvsem ko gre za delovne pogoje. Organizacija se je odzvala na obtožbe Oxfama in preverila nasade.
Farme banan in ananasa so razveljavljene
»Nekatere obtožbe so zunaj območij, ki jih pokriva standard SAN za trajnostno kmetijstvo – podlaga za podelitev pečata. Drugih dejstev ni bilo mogoče potrditi,« je na vprašanje TEST-a dejal tiskovni predstavnik združenja Rainforest Alliance.
Po lastnih izjavah pa je od januarja do junija 2017 umaknila svoj certifikat za 18 kmetij banan in ananasa, od tega devet v Kostariki in Ekvadorju. In spomladi 2017 je bil certifikacijski organ, odgovoren za Ekvador, začasno suspendiran "med drugim zaradi pomanjkljivosti kakovosti v revizijskih procesih".
Oxfam ni edini v svoji zavezanosti pravičnim delovnim pogojem. Organizacija Banafair vsak teden pripelje na trg več tisoč zabojev ekološko pridelanih banan iz Ekvadorja, s katerimi se pravično trguje, in se že več kot 25 let zavzema za ekološko združljive in humane pogoje gojenja. Svetle točke so, pravi generalni direktor Banafaira Rudi Pfeifer. "Toda moj vtis je, da se vedno znova soočamo z istimi težavami."
Banafair želi izboljšati trgovino z eksotičnim sadjem
Nekateri sporazumi niso vredni papirja, na katerem so podpisi: »Še vedno so trajne kršitve delovnopravne zakonodaje.« Poteka dialog, obstajajo akcijska zavezništva in okrogle mize, na katerih sedijo tudi uvozniki in trgovci. Nevarnost pa je po Pfeiferjevih besedah v tem, da se pogovori dolgo vlečejo, ne da bi se kaj spremenilo za prizadete na kraju samem. Posebej pomembno se mu zdi, da so slišani. "Ne moremo govoriti o njih, moramo govoriti z njimi."
Narediti trgovino z eksotičnim sadjem bolj družbeno in okolju prijaznejšo je tudi cilj mednarodne kampanje »Make Fruit Fair«, v katero je poleg Oxfama in Banafaira vključenih še 17 drugih organizacij. Kampanja poziva potrošnike k širjenju gradiva na to temo na internetu, obvešča o razmerah s potujočo razstavo ali sproža peticije in nujne ukrepe za podporo partnerskim organizacijam, na primer v primeru kršitev človekovih pravic na plantažah.
Kupujte regionalno namesto eksotičnega sadja
Sicer ljubiteljem sadja ne preostane drugega, kot da kupujejo predvsem sezonsko in regionalno sadje ter ekološke izdelke, ki pa ne zagotavljajo nujno dobrih delovnih pogojev.
Vsaj ko gre za banane pravične trgovine, lahko potrošniki pričakujejo socialne delovne pogoje in pošteno plačilo. Navsezadnje je šlo v letu 2016 dobrih 72,000 ton banan pravične trgovine čez prodajne pulte nemških trgovin, vse ekološke, so sporočili iz združenja Transfair, ki v Nemčiji podeljuje znak pravične trgovine. Prvič v letu 2016 tudi limete in pomaranče z oznako Fairtrade, a le v manjših individualnih akcijah.
Zakaj bolj eksotično sadje ne nosi pečata? V združenju pojasnjujejo, da so za nemški trg potrebne velike količine. Ti še niso na voljo pod pogoji pravične trgovine. Tukaj je problem kokoš in jajce, obžaluje tiskovna predstavnica Edith Gmeiner. Vprašanje je: "Ali je treba trgovini zagotoviti zanesljivo povpraševanje, da se lahko certificira več organizacij proizvajalcev, ali bi moralo najprej obstajati večje število certificiranih proizvajalcev, da bi trgovino prepričali v preusmeritev?"
Pravična trgovina ni razširjena pri eksotičnem sadju
Tudi zvezno združenje »Die Verbraucher Initiative« vidi kupce v dilemi pri nakupu sadja – razen pravične trgovine banan: »Skoraj nikoli ni samo dobrega sadja,« pravi Laura Gross. »Raznolikost ima svojo ceno. Vedno so vpletena socialna in ekološka vprašanja. In potrošniki nimajo možnosti razumeti pogoje.«
Pomembno je, da poznajo te težave, potem jih lahko pretehtajo pri nakupovanju. Po mnenju Franziske Humbert iz Oxfama imajo potrošniki »žal malo moči. Predvsem politika in podjetja morajo doseči spremembe.”
Eksotično sadje: Kaj lahko storijo potrošniki
Tukaj je nekaj nasvetov, na kaj morate biti pozorni pri nakupovanju:
Vsaj banane je mogoče kupiti z žigom pravične trgovine. Banane pravične trgovine so zdaj na voljo v skoraj vseh supermarketih.
Banane iz Banafaira so na voljo v večini svetovnih trgovin v Nemčiji in v številnih ekoloških trgovinah.
Oznaka Rainforest Alliance pa ne ponuja optimalne orientacije, saj delavcem ne zagotavlja minimalne cene, niti niso vsi strupeni pesticidi na seznamu prepovedanih. Vsekakor je pečat Rainforest boljši kot nobena oznaka.
Med papajo, ananasom in drugimi je težko najti sadje pravične trgovine. Zato bodite še posebej pozorni na označbe porekla: včasih je na primer papajo ali limeto mogoče najti s Kanarskih otokov – torej iz Evrope, kjer veljajo pošteni delovni pogoji.
In: če ste v dvomih, je ekološko sadje boljše sadje, tudi za proizvajalce, saj se pri pridelavi porabi manj pesticidov. V Nemčiji lahko dobite bio ananas, ki je včasih celo iz pravične trgovine, na primer v ekoloških in svetovnih trgovinah ali v abonmajih sadja.
Kdor kupuje bolj regionalno in sezonsko, se težavam z eksotičnim sadjem izogne tako, da ga uživa predvsem na dopustu – v državah, kjer je doma.
