John Myers
Trdi mnenje, da so kronične degenerativne bolezni normalni znaki staranja in se pogosteje pojavljajo le zato, ker se staramo. Ta pogled na svet se zaradi novih rezultatov raziskav še naprej ruši. Še posebej zanimiva so nova odkritja, ki kažejo, kako lahko uživanje mesa in mleka v kombinaciji s pomanjkanjem gibanja vodi do tipičnih bolezni starosti na doslej neznan način.
Meso in mleko – zdravo ali škodljivo?
Meso je že desetletja kontroverzno živilo. Poleg etične vprašljivosti njegovega uživanja obstaja nekaj dokazov, da je meso lahko škodljivo za zdravje.
Poročali smo že o povezavah med uživanjem mesa in povečanim tveganjem za nastanek raka, med uživanjem mesa in povečanim tveganjem za srčne bolezni in diabetes ter med uživanjem mesa in vnetno črevesno boleznijo.
Vendar pa se tveganje za te bolezni zaradi uživanja mesa zelo verjetno poveča le, če se meso uživa v prekomernih količinah, če je industrijsko predelano ali zaužito v slabi kakovosti in ko je povezano s splošno slabo prehrano in življenjskim slogom.
Ste programirani tudi za mleko?
Še vedno pa ima mleko predvsem odličen sloves. Večina ljudi je preko oglaševanja, medijev, zdravnikov ipd. programiranih tako, da je v njih globoko zakoreninjeno prepričanje, da je mleko dobro zanje.
In res, laktozna intoleranca in alergija na mlečne beljakovine prizadeneta le majhen del srednjeevropskega prebivalstva. Zakaj bi torej skrbeli za mleko?
Tudi tu smo večkrat pisali o precej subtilnih škodljivih učinkih mleka, ki se pojavijo pri bistveno več ljudeh kot opazni simptomi laktozne intolerance ali alergije na mlečne beljakovine, ki se pojavijo takoj po zaužitju mleka.
Pri mnogih ljudeh mleko vodi do kronične kongestije dihalnih poti in/ali prebavnih težav (ki nimajo nobene zveze z intoleranco za laktozo). Posledice so pogosto ponavljajoči se prehladi, vneto grlo, nosni polipi, vnetje srednjega ušesa in – če mleko prizadene črevesje – kronično zaprtje do difuznih glavobolov.
Pri tovrstnih težavah se izredno splača poskusiti brez mlečnih izdelkov na primer dva do tri mesece. Simptomi se pogosto izboljšajo v veliko krajšem času – seveda le, če je mleko dejansko odgovorno za simptome.
Poleg tega je znanstveno dokazan negativen vpliv mleka na nekatere oblike raka, kot smo že pojasnili tukaj, in mleka na akne.
Na znanstvenem obzorju se zdaj pojavlja še en vidik, ki pojasnjuje, kako sta lahko meso in mleko škodljiva za zdravje ljudi.
Meso in mleko prenašata patogene v telo potrošnika
Patogeni* Pojavijo se patogeni – kot slepi potniki –, da pridejo v telo uživalcev mesa in mleka skupaj z živalskimi beljakovinami. Tam bi – tako se govori – lahko potem dolgoročno sprožili vse zdravstvene težave, ki jih danes poznamo kot kronične degenerativne civilizacijske bolezni.
*patogen = patogen, škodljiv
Alzheimerjeva bolezen: posledica uživanja mesa in mleka?
Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo je na primer v možganih včasih več kot 100 patogenov. Klice, ki tam nimajo posla. Mikrobi, ki so v nasprotju z vsemi razlagalnimi modeli očitno premagali črevesno pregrado in krvno-možgansko pregrado ter latentno okužili možgane, ne da bi jih imunski sistem opazil.
Prekomerno nastajanje protimikrobnih beljakovinskih oblog (amiloid β-proteina), ki pri Alzheimerjevi bolezni vse bolj omejuje delovanje možganov in sproža tipične simptome demence, je verjetno le poskus telesa, da bi izločilo povzročitelja bolezni ali pa okužbo obvladalo.
Toda kako so patogeni sploh prišli v telo?
Znanstveniki že leta mrzlično iščejo vir in pot okužbe, a na videz brez rezultatov. Leta 2005 je bil objavljen znanstveni članek, ki je oblikoval hipotezo, da bi lahko bila glavna pot okužbe preko hrane (Bardor, 2005). Vendar velik del znanosti danes ta vidik še vedno zanemarja.
Mleko in meso: vzrok številnih bolezni?
Po mnenju Bardorja in sodelavcev se z uživanjem mesa sesalcev v človeški organizem vnesejo klice, ki nato vodijo do okužb, ki so lahko izhodišče ne le za Alzheimerjevo bolezen, ampak tudi za številne druge kronične degenerativne bolezni.
Meso (ali mleko) služi povzročiteljem bolezni kot nekakšen trojanski konj, s katerim lahko imunski sistem neopazno vstopi v človeško telo.
Šibka točka trojanskega konja so tako imenovani SIGLEC-i.
Vsaka živalska in človeška celica na svoji površini tvori zelo specifične beljakovine. Struktura teh proteinov kaže imunskemu sistemu, ali gre za endogeno celico, snov, ki je telesu koristna, ali morda za sovražnika, tj. tujo celico ali škodljivo snov, kot so npr. B. strupi ali patogeni.
Omenjeni SIGLEC predstavljajo pomemben del teh površinskih proteinov. Obstaja 14 SIGLEC, specifičnih za sesalce. Prvi SIGLEC, SIGLEC-1, je bil odkrit leta 1986 (Crocker, 1986). V članku bosta obravnavana predvsem dva SIGLEC-a, SIGLEC-5 in SIGLEC-12.
Izraz SIGLEC je okrajšava za "Sia-recognizing IG-like LECtins" (sial acid-recognising lectins). Glavna naloga SIGLEC je uravnavanje imunskega odziva telesa. Kako SIGLEC to počnejo?
Namen SIGLEC: Zaščita pred avtoimunskimi reakcijami
Neškodljivi mikrobi, kot je B. Koristne črevesne bakterije se pritrdijo na SIGLEC črevesnih celic, ne da bi jih uničile. Na ta način prirojeni imunski sistem prepozna, da so te črevesne bakterije neškodljive, in je pomirjen.
Nevarne klice pa poškodujejo SIGLEC in posledično alarmirajo imunski sistem.
SIGLEC najdemo tudi na spolnih celicah, tj. na semenčicah in jajčnih celicah. S tem preprečimo razmnoževanje različnih vrst med seboj. Živalska sperma, prepoznavna po edinstveni strukturi SIGLEC, bi torej v človeški maternici hitro uničila.
Celice v posebej občutljivih organih, kot so možgani, imajo izjemno visoko gostoto SIGLEC. Ena od prednosti tega velikega števila SICLEC je, da so prizadete celice bolje zaščitene pred avtoimunskimi boleznimi, tj. pred napadi imunskega sistema na celice lastnega telesa.
V zdravem telesu se bolezni, kot sta multipla skleroza ali parkinsonova bolezen, preprečujejo ravno s tem mehanizmom. Na primer, na eni živčni celici v možganih je več kot 100 milijonov SIGLEC – dobro uveljavljen zaščitni mehanizem možganov pred napačnimi napadi lastnega imunskega sistema.
SIGLEC kot trojanski konj za patogene
Na žalost so se nekateri patogeni naučili kamuflirati. Skrivajo se pod SIGLEC-i svojega gostitelja. Virusi herpesa se na primer – nemoteno s strani imunskega sistema – skrivajo za SIGLEC-i prizadete osebe.
Čeprav so ljudje okuženi, sprva ostanejo asimptomatski. Imunski sistem ne opazi ničesar in zato ne sproži alarma. Ena govori o latentni okužbi. Samo v posebnih situacijah (stres, oslabelost itd.) virusi stopijo v akcijo in v primeru virusa herpesa povzročijo izbruh herpesa, pasovca itd. – odvisno od vrste herpesa.
To je mogoče storiti na podoben način z živalmi, npr. B. govedom: bakterije so se naučile ostati skrite za svojimi SIGLEC. Krava ni poškodovana, prav tako pa njen imunski sistem ne napade bakterije.
V latentni fazi ni resne nevarnosti ne za govedo ne za ljudi. Bakterija in gostitelj živita v nekakšnem kompromisu: oba preživita in se lahko razmnožujeta.
Problematično postane šele, ko se patogeni izmenjujejo prek prehranjevalne verige, na primer, ko ljudje uživamo goveje meso. Uživanje mesa je torej lahko tvegano.
Vendar ni bilo vedno tako!
Mleko in rdeče meso: nehumana hrana
Tako imenovano evolucijsko "ozko grlo" v daljni preteklosti naj bi nas naredilo bolj dovzetne za pot okužbe s SIGLEC.
Pred približno 2 milijonoma let je skoraj vse človeštvo iztrebil malarični sev P. Reichenowi. Patogen malarije se je naselil za SIGLEC-5 in -12, vendar je ostal smrtonosen za ljudi tistega časa tudi v tej latentni fazi.
Le majhen del nekdanjega človeštva naj bi preživel to katastrofo (Hawks, 2000; Varki, 2009) – in ravno to preživetje le nekaj osebkov prej velike populacije se imenuje »evolucijsko ozko grlo«.
Toda zakaj so nekateri ljudje preživeli?
Preživeli so imeli prav posebno prednost, mutacijo. Nimajo SIGLEC #5 in #12, zato se malarijski paraziti niso imeli kam skriti in se zato niso mogli vzdrževati, kaj šele razmnoževati v telesu.
Seveda pa preživeli niso bili odporni samo na opisano obliko malarije, temveč tudi na vse patogene, ki bi se lahko skrivali za SIGLEC-5 in -12. In ker je teh nekaj preživelih prednikov vseh 7.2 milijarde ljudi, ki danes živijo, nihče od nas nima več SIGLEC-5 ali SIGLEC-12. Hkrati imamo vsi imunost na malarijo P. Reichenowi.
To ni slabo v zvezi s to posebno malarijo. Vendar obstaja majhen problem: SIGLEC-5 in -12 sta zdaj popolnoma izginila z vseh površin človeških celic. Vse druge vrste sesalcev pa imajo še vedno SIGLEC-5 in -12 – in tudi tisti sesalci, katerih izdelke (mleko in meso) uživamo danes.
V vseh teh dolgih letih (od katastrofe z malarijo) bi se moral imunski sistem pravzaprav naučiti, da tujih SIGLEC-5 in -12, ki pridejo v organizem z mlekom in mesom, ne prepozna več kot telesu tujek.
Ampak to se nikoli ni zgodilo. Zakaj ne?
Morda zato, ker mleko tujih sesalcev v prazgodovini nikoli ni bilo del človeške prehrane in se tudi imunskemu sistemu z njim ni bilo treba ukvarjati. In verjetno se rdeče meso sesalcev nikoli ni uživalo tako pogosto in v tako velikih količinah kot danes.
Kako lahko zaradi mesa in mleka zboliš
Vendar pa govedo ali prašiči skrivajo za svojima SIGLEC 5 in 12 različne klice, ki so zanje večinoma neškodljive. Primerljivo z zgoraj opisano okužbo s herpesom pri ljudeh so okuženi skoraj brez simptomov (latentni).
Goveji SIGLEC skrivajo npr. bakterije, kot je E. Coli, povzročitelje tuberkuloze ali streptokoke – tj. klice, ki jih živali hranijo v črevesju, ker jih potrebujejo za prebavo.
Če oseba zdaj uživa meso ali mlečne izdelke, klice, pritrjene na SIGLEC-5 in -12, v njem najdejo novega gostitelja.
Človeški prirojeni imunski sistem teh dveh SIGLEC ne more ločiti od svojih, ko prideta od zunaj, in ju obravnava kot telesu lasten protein. Ostanete popolnoma nemoteni. Posledično ne prodrejo le globoko v človeški organizem, temveč se vgradijo tudi v lastno tkivo telesa (Pham 2009). Temu procesu bi morala biti naklonjena ne povsem zdrava črevesna pregrada (puščajoče črevesje).
Kar je pri tej okužbi pri ljudeh še posebej usodno, je visoka gostota SIGLEC v možganih. Ker so komponente tujih SIGLEC vgrajene v človeške SIGLEC.
Zdaj, kjer je seveda veliko SIGLEC-ov, je seveda mogoče namestiti tudi veliko tujih SIGLEC-ov – vključno z njihovimi bakterijami v njihovi prtljagi. In tako je na žalost v možganih, tako da je povečano uživanje mesa in mleka vsekakor mogoče povezati s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.
Vendar pa za okužbe, posredovane s SIGLEC-5 in 12, niso dovzetni samo možgani, ampak tudi skoraj vsa druga človeška tkiva (Tangvoranuntakul, 2011).
Kronično vnetje je vzrok številnih bolezni
Če iz katerega koli razloga človeški imunski sistem oslabi, se lahko ti vsiljivci prebudijo iz svojega mirujočega stanja. Pridejo iz skrivališča in se začnejo širiti v človeškem telesu. Tu naj bi izvirale borelioza, tuberkuloza in številne druge bakterijske nalezljive bolezni.
Še pred izbruhom bolezni, torej v latentni fazi okužbe, se pojavijo kronični vnetni procesi, ki jih prizadeti človek ne opazi.
Prirojeni imunski sistem ne prepozna tujkov. Vendar pa adaptivni imunski sistem zazna nevarnost (Hedlund, 2008) in identificira tuje SIGLEC kot sumljive.
Postavimo ga na rahlo povečano budnost, pri tako imenovanem vnetju nizke stopnje ali prehladnem vnetju. Ta rahlo povečana aktivacija pridobljenega imunskega sistema zagotavlja stalno prisotnost določenih protiteles v krvi (Varki, 2009), kar trajno izzove nizke vnetne procese.
Čeprav ti ne sprožijo akutnih simptomov, je znano, da so kronični vnetni procesi majhne stopnje na začetku številnih kroničnih degenerativnih bolezni. Sem spadajo na primer kronične vnetne črevesne bolezni, artritis, nevrodermitis in Hashimotov tiroiditis.
Medtem vemo tudi, da imajo kronični vnetni procesi zelo pomembno vlogo tudi pri številnih drugih kroničnih boleznih, npr. B. pri sladkorni bolezni, pri nekaterih vrstah raka (npr. rak debelega črevesa), pri Alzheimerjevi, Parkinsonovi, arteriosklerozi, fibromialgiji, Bechterewovi bolezni. bolezni, tinitus, astma, akne, psoriaza, celiakija, alergije in še mnogo več.
Posledično se med strokovnjaki obravnava uživanje mesa sesalcev v kombinaciji s pomanjkanjem gibanja (glej spodaj) kot eden najpomembnejših dejavnikov za zgoraj omenjeno vnetje nizke stopnje (Paddler-Karavani, 2008).
SIGLEC: krivi za pomanjkanje otrok?
Gre celo tako daleč, da so SIGLEC odgovorni za neželeno pomanjkanje otrok. Če moški namreč redno z. B. se prehranjuje z rdečim mesom, tujki SIGLEC pa so delno vgrajeni v njegovo spermo.
Ženska maternica potem v sebi ne prepozna »človeške sperme«, saj ima površinske beljakovine drugih sesalcev. Celice, ki so pomotoma prepoznane kot tuje, napadejo protitelesa ženske, ki so postala aktivna v maternici (Ghaderi, 2011).
Kaj bi torej lahko storili, da preprečite vgradnjo tujih SIGLEC v svoje telo?
Nič več mesa in mleka?
Vsaka živalska beljakovina vsebuje SIGLEC. Posledično lahko pride do prenosa SIGLEC in s tem morda klic, skritih pod njimi, samo z uživanjem živalskih beljakovin.
Povedano preprosto: uživanje živalskih beljakovin – to je bilo dokazano pri mesu in mleku sesalcev – vedno skriva tveganje, da tuji SIGLEC nemoteno vstopijo v potrošnikov organizem in se vanj celo vgradijo, kar vodi do opisanih učinkov latentne okužbe.
Ne glede na to, ali gre za prosto rejo, primerno za vrsto, divjo ali industrijsko rejo – način življenja živali verjetno ne igra nobene vloge pri vidiku SIGLEC.
Če izpustite meso in mleko sesalcev, v veliki meri izsušite opisani vir okužbe.
Če ste pred tem zaužili velike količine mesa in mleka sesalcev, lahko okužbo hitro odpravite na naslednji način:
30-dnevni program vas osvobodi
Za obdobje 30 dni se vzdržite vseh beljakovin sesalcev. Razen drugih razlogov lahko še naprej jeste perutnino, jajca (oboje vedno dobrega izvora) in divje ribe.
Po 30 dneh je vaš organizem izločil večino tujih SIGLEC (Bergfeld, 2012) in s celično-biološkega vidika ste spet človek: vaš organizem je nato tuje SIGLEC, ki jih je prej zaužil, zamenjal za lastne SIGLEC.
Vendar bodite previdni: če se SIGLEC odstranijo, povzročitelji bolezni, skriti za njimi, postanejo brezdomci in zdaj lahko prosto vstopijo v vaš krvni obtok. Imunski sistem ima zdaj popoln dostop do teh patogenov in bo poskrbel zanje.
Glede na število patogenov, ki trenutno krožijo po telesu, in glede na stanje vašega imunskega sistema pa je slednje lahko tudi premočno, zato morate svoj imunski sistem čim bolj podpreti.
Dieta brez SIGLEC
Rastlinske beljakovine pa so popolnoma brez SIGLEC-5 in SIGLEC-12 in so zato z vidika SIGLEC popolnoma neškodljive.
Tudi naslednji viri živalskih beljakovin vsebujejo malo tujih SIGLEC (Schauer, 2009):
- Perutnina: noj, piščanec, puran, raca, fazan itd.
jajca - Ribe, vahnja, školjke
- plazilci, dvoživke
- Insekti, ličinke, črvi
Šport ščiti pred tujimi SICLEC
Poleg prehrane, slabe s SICLEC, lahko tudi telesna vadba zaščiti pred SICLEC – tudi če jih zaužijemo.
Poleg tega je treba meso zaužiti le po naporni vadbi. Nato se vprašljive komponente SIGLEC-ov tretjih oseb sežgejo – poenostavljeno povedano – saj so praktično tako imenovani ostanki sladkorja.
Brez predhodnega gibanja pa je uživanje mesa in mleka – morda celo za zajtrk, kot je to običajno na zahodni polobli – problematično.
zaključek
Če torej vsak dan uživamo meso in mlečne izdelke sesalcev ter se pred tem ne gibamo dovolj in intenzivno, se ves čas izpostavljamo nevarnemu viru okužbe in spravljamo svoj pridobljeni imunski sistem v nizko stanje trajnega alarma, ki je začetni točka večine sodobnih civilizacijskih bolezni.
Brez uživanja beljakovin sesalcev v telo ne pridejo niti tuji SIGLEC niti za njimi skriti patogeni.
Z izogibanjem beljakovinam sesalcev lahko v 30 dneh skoraj popolnoma odstranite tuje komponente SIGLEC, ki so že integrirane v vaše telo, in tudi ugnezdene patogene.
