Proso: zdravo, pozabljeno starodavno žito

Proso je bilo dolgo časa osnovna hrana v Evropi, danes pa ga gojijo predvsem v Aziji in Afriki. Proso pa ni priljubljeno le pri vegetarijancih in veganih. Ker starodavno žito velja za zelo zdravo in enostavno za pripravo.

Proso je skupni izraz za vrste žit, kot so proso proso, proso lisičji rep in teff.
Rastlino gojijo predvsem v Afriki in Aziji, primerna pa je tudi za ekološko pridelavo v Nemčiji.
Proso je polno zdravih hranil in ga lahko uživate celo, če ne prenašate glutena.
Pod skupnim izrazom proso je združenih deset do dvanajst različnih vrst žit. Znani rodovi so proso proso, proso lisičji rep, bisernica, prstasta proso in teff (pritlikavo proso). Ta spadajo v skupino prosenih prosov, imenovanih tudi pravo proso. Obstaja tudi sirek z bistveno večjimi zrni. Proso spada med sladke trave in še posebej dobro uspeva v toplih tleh.

Ime "proso" izvira iz stare germanščine in pomeni nekaj podobnega kot "nasičenost" ali "hrana" - zelo primerno ime.

Kako se goji proso?

Majhna zaobljena semena prosa so že pred približno 8,000 leti uporabljali kot hrano Kitajci in Indijci. Proso so vse do poznega srednjega veka gojili tudi v Evropi. Za tem sta jo izrinila krompir in koruza.

Še danes sta najpomembnejši državi, ki pridelujeta proso, Azija in Afrika. Starodavno žito raste tudi v Nemčiji in je pri nas večinoma ekološko pridelano. Rastlina zahteva malo vode, najbolje uspeva v toplih tleh in je zelo trpežna. Poleg tega ima dokaj kratko rastno sezono in jo je zato mogoče hitro pobrati. Uporabimo lahko tudi stebla prosa: iz njih so narejena naravna vlakna.

Kupujte proso: zlato proseno, rjavo proseno in proseno moko

Potrošnik lahko pri nakupu prosa izbira med prosenim zrnjem, proseno moko, prosenimi kosmiči in prosenim zdrobom. Zrna vključujejo zlato proso. Je zlato rumene barve in nežnega okusa po oreščkih. Rjavo proso pa je rdečkasto rjave barve in se običajno prodaja zmleto.

Proso lahko vsebuje nezaželene snovi, kot sta oksalna ali fitinska kislina. Najdemo jih predvsem v lupini. Pri nakupu zato posezite po oluščenih izdelkih, po možnosti v ekološki kakovosti.

Kako zdravo je proso?

Sestavine se razlikujejo glede na barvo in vrsto prosa. Za vse vrste prosa pa je značilna visoka vsebnost vitaminov B, beljakovin, vlaknin in mineralov. Proso vsebuje veliko železa, fluora, cinka, magnezija in silicija ter pomembne aminokisline. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin je proso pomembno živilo za vegetarijance in vegane. Preberite tudi Going Vegan: Pet nasvetov za pot do veganskega življenja.

Proso je tudi zelo nasiten in ima sorazmerno malo kalorij. Proso je brez glutena, prav tako kvinoja in ajda. Žito je zato zelo primerno za ljudi z intoleranco na gluten (celiakija).

Kuhanje prosa: prosena kaša, proseni kosmiči in drugi proseni recepti

Tako kot riž lahko polnozrnato proso postrežete kot prilogo številnim jedem. Proso je rahlo oreščkastega okusa.

Kuhanje prosa: Evo kako

1. Proso pred pripravo temeljito sperite pod vročo vodo, da odstranite rahlo žarek okus. Proso lahko pred kuhanjem tudi namočite in ga nato splaknete.
2. Nato z dvakratno količino vode in soljo skuhamo proso (podobno kot riž). Za še večji okus lahko uporabite tudi zelenjavno juho za kuhanje prosa.
3. Ko voda zavre, ugasnite štedilnik.
4. Po približno petih minutah popolnoma ugasnemo štedilnik.
5. Pustite, da se proso strmi še nekaj minut, preden ga postrežete.

Proso v obliki moke, zdroba ali kosmičev predelamo predvsem v kašo ali kruh. Proseni kosmiči so okusni na primer v müslijih. Ker predvsem otroci in dojenčki potrebujejo aminokislino levcin iz prosa, je prosena kaša priljubljena hrana za majhne otroke.

V Afriki proso uporabljajo celo za varjenje piva. Pivovarne uporabljajo proso za izdelavo brezglutenskega piva. In v tej deželi proso pogosto zamešajo v ptičje seme.