John Myers
Zaradi stresa lahko zbolite in povzroči veliko različnih simptomov, predvsem pa težave s prebavo, kot so napenjanje, driska ali simptomi, podobni sindromu razdražljivega črevesja. Različne študije kažejo, da zelo specifični probiotiki pomagajo organizmu pri boljšem soočanju s stresom.
Probiotiki proti stresu
Probiotiki so kombinacija različnih sevov bakterij, ki jih običajno uživamo v obliki kapsul ali praška. Namenjeni so izgradnji zdrave črevesne flore. Kajti le z zdravo črevesno floro lahko ljudje ostanemo zdravi. Po drugi strani pa lahko neravnovesje v črevesni flori povzroči veliko število zelo različnih bolezni.
Probiotiki torej ne le uravnavajo zdravje črevesja in s tem izboljšujejo prebavne težave, ampak imajo veliko več blagodejnih učinkov na splošno zdravje človeka. Vemo na primer, da lahko probiotiki znižajo visok holesterol in visok krvni tlak, pomagajo pri težavah z dlesnimi in kožo, ščitijo pred gripo in krepijo imunski sistem. Dokazano je tudi, da lahko probiotiki in stanje črevesne flore vplivajo na človeško psiho.
Probiotiki vplivajo na psiho
Sestava bakterij v črevesju očitno vpliva na duševno zdravje. Črevesna flora sama nadzoruje prehranjevalno vedenje, saj nam naše črevesne bakterije zelo subtilno sporočajo, kaj moramo jesti. Mislimo, da imamo apetit po tem ali onem. V resnici je apetit naših črevesnih bakterij tisti, ki ga dojemamo kot svojega.
Da, najverjetneje je črevesna flora – če je motena – vpletena celo v razvoj avtizma, ADHD, Alzheimerjeve bolezni in depresije. Različne študije v zadnjih letih so pokazale tudi, kako stanje črevesne flore vpliva na osebno dovzetnost za stres. Z jemanjem nekaterih probiotičnih bakterij lahko ublažite simptome, povezane s stresom, in poskrbite, da stres ne bo več tako pomemben in se ne bo več tako močno izražal v fizičnih simptomih.
Probiotiki pomagajo proti izpitnemu stresu
Maja 2016 je japonska študija študentov medicine, ki so bili tik pred zaključnim izpitom iz medicine, pokazala, kako dobro lahko probiotiki nadzorujejo reakcije fizičnega stresa.
Študenti so med pripravljalno fazo na izpite jemali probiotični dodatek – in ugotovili, da se lahko njihov izpitni stres in s tem povezani simptomi stresa znatno zmanjšajo.
Bakterijski sev Lactobacillus casei lahko zmanjša številne simptome stresa, zlasti tiste, ki vplivajo na prebavni sistem, pojasnjuje avtor študije dr. Kouji Miyazaki, direktor oddelka za raziskave hrane pri Yakult Central Institute v Tokiu na Japonskem.
Študija je bila objavljena v reviji Applied and Environmental Microbiology – reviji Ameriškega združenja za mikrobiologijo.
Osem tednov pred izpitom je ena skupina študentov (23 ljudi) jemala probiotik (ki je vseboval L. casei). Druga skupina (24 študentov) je prejela placebo. V tedenskih intervalih so opazovali, kako so se simptomi stresa pri študentih spremenili. Ali sta se bolečina in nelagodje v trebuhu izboljšala? Ali sta se tesnoba in živčnost spremenili?
Poleg tega so pregledali raven stresnega hormona preiskovancev (kortizol v slini) in aktivnost 179 genov, povezanih s stresnimi reakcijami. Izkazalo se je, da je vsakodnevno jemanje probiotika sprva lahko zmanjšalo prebavne težave in bolečine v trebuhu.
Probiotiki znižujejo raven stresnega hormona
Poleg tega so se učenci, ki so prejemali probiotik, počutili manj pod stresom in njihova raven kortizola se je znižala. Spremenila se je tudi stopnja aktivnosti stresnih genov. V skupini, ki je prejemala placebo, je to skokovito naraslo, ko se je test približeval. V skupini probiotikov pa se je le zmerno povečala.
Glede na sestavo črevesne flore so raziskovalci lahko ugotovili, da se je delež tako imenovanih bakterij Bacteroidetes pred testi močno povečal le v placebo skupini. Ta družina črevesnih bakterij je neposredno povezana s stresom. Večji kot je človek pod stresom, več bakterij Bacteroidetes se nahaja v njegovi črevesni flori.
V skupini s probiotiki pa je črevesna flora študentov pokazala večjo raznolikost in bolj uravnoteženo populacijo črevesnih bakterij.
Probiotiki zdravijo črevesno-možgansko os
S probiotiki ni mogoče zdraviti le stresa, ampak tudi tesnobo, saj uravnavajo tako imenovano črevesno-možgansko os tako, da se stres in tesnoba zmanjšata. "Os črevesje-možgani" se nanaša na povezavo med črevesjem in možgani. To se zgodi na naslednji način:
Večina človekovih živčnih celic se nahaja v črevesju – po nekaterih virih do 70 odstotkov. Zato govorimo tudi o tako imenovanem enteričnem živčnem sistemu ali trebušnih možganih. Trebušni možgani so zdaj tesno povezani z možgani glave. Med obema poteka stalen dialog – izmenjava informacij, ki deluje v obe smeri.
To pomeni, da se možgani in črevesje nadzorujejo in vplivajo drug na drugega. Pri motnjah v črevesju trpijo možgani in razpoloženje – pri psihičnem stresu in čustveni vznemirjenosti trpi črevesje.
Kako stres poškoduje črevesje – in kako je črevesje bolj dovzetno za stres
Motnje v črevesju lahko povzročijo okužbe, zdravljenje z antibiotiki, pa tudi stres. Te motnje se sprva izražajo v neugodni spremembi črevesne flore.
Človeku škodljive bakterije delujejo vnetno in povzročajo povečano prepustnost črevesne sluznice, se vedno bolj razmnožujejo. Prepustna črevesna sluznica in kronični vnetni procesi zdaj povzročijo, da trebušni možgani prenašajo ustrezno vzburjene signale v možgane.
Posledica tega je, da se veliko močneje odzivate na stres, postanete veliko bolj občutljivi in nenadoma trpite za anksioznostjo in depresijo. Probiotiki lahko pomagajo obrniti ta razvoj in omogočijo obnovitev črevesne flore.
Probiotiki lajšajo tesnobo in depresijo
V zadnjih 15 letih je bilo opravljenih veliko študij na to temo – in možni mehanizmi delovanja, s katerimi probiotiki z vplivom na črevesje pomagajo blažiti anksioznost in depresijo, so že znani:
- Probiotiki oskrbijo črevesno floro z zdravimi sevi bakterij in tako ponovno omogočijo harmoničen dialog med črevesjem in možgani.
- Probiotiki izrivajo provnetne in črevesju škodljive bakterije, ki pogosto izločajo strupene snovi, za katere je znano, da povzročajo anksioznost in depresijo.
- Probiotiki znižujejo ravni protivnetnih citokinov - in znano je, da visoke ravni citokinov korelirajo z depresijo.
- Probiotiki neposredno komunicirajo s centralnim živčnim sistemom, kar povzroči pozitivno spremembo ravni nevrotransmiterjev v možganih. Za dobro razpoloženje so danes odgovorni nevrotransmiterji, kot sta serotonin in dopamin.
Zdaj so probiotiki lahko sestavljeni iz številnih različnih sevov bakterij - in vsi ne delujejo enako dobro proti stresu, depresiji, anksioznosti in drugim čustvenim stanjem.
Kateri probiotiki pomagajo proti stresu?
V zgornji študiji je bil uporabljen bakterijski sev L. casei. Veliko več je študij o učinku dveh bakterijskih sevov Lactobacillus helveticus in Bifidobacterium longum na lajšanje stresa. Oba imata sposobnost protivnetnega delovanja na celice črevesne sluznice.
L. helveticus lahko tudi zaščiti črevesno floro pred vdorom škodljivih bakterij. In oba seva posledično zmanjšata prepustnost črevesne stene zaradi svoje tako imenovane pregradne funkcije.
Kombinacija vseh teh učinkov vodi do zmanjšanja s stresom povezanih vnetij in živčnih vnetij v črevesni sluznici ter nato do številnih drugih izboljšav zdravja – tako na fizični kot psihični ravni.
Študije proti stresu s probiotiki
V dvojno slepi, s placebom nadzorovani, randomizirani študiji je 75 prostovoljcev, ki so trpeli zaradi simptomov stresa, jemalo kombinacijo obeh omenjenih probiotikov (L. helveticus in B. longum) ali placebo izdelek.
Po treh tednih so se s stresom povezane prebavne težave (slabost, bolečine v trebuhu) zmanjšale za 49 odstotkov v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo. V skupini s probiotiki so se izboljšali tudi simptomi živčnega srca, kot je tahikardija.
Druga klinična študija (Messaoudi et al., Francija) je prav tako preučevala vpliv te posebne kombinacije probiotikov na stres, anksioznost in tudi na depresijo pri 55 ljudeh pod stresom. Ne le da so se izboljšali fizični simptomi, povezani s stresom, ampak tudi depresija, tesnoba in občutki jeze. Zmanjšanje stresa je bilo mogoče posebej dokazati tudi na podlagi ravni kortizola (ravni stresnega hormona), ki je v skupini s probiotiki močno padla.
Probiotiki igrajo ključno vlogo pri okrevanju duševnega zdravja
Publikacija Ait-Belgnaoui et al. podrobneje preučili učinke omenjene kombinacije probiotikov na možgane in potrdili, da je vpliv probiotikov mogoče jasno določiti na ravni možganov.9 Tu se je izkazalo, da lahko probiotiki izboljšajo s stresom povezano nenormalno nevronsko plastičnost. Nevronska plastičnost opisuje sposobnost živčnih celic, da se spreminjajo in prilagajajo. Med stresom opazimo premočno in pogosto spremembo, stanje, ki ga probiotiki očitno lahko spet uravnavajo.
Vse te študije potrjujejo, da lahko posebni probiotiki izjemno pozitivno vplivajo na os črevesje-možgani. Tako imajo probiotiki oziroma zdrava črevesna flora ključno vlogo pri okrevanju po nihanju razpoloženja in psihičnih okvarah vseh vrst.
Probiotiki ščitijo limbični sistem
Zdi se, da imajo probiotiki še posebej pomirjujoč učinek na dele možganov, ki so povezani s stresom, anksioznostjo in depresijo, zato lahko pomagajo preprečiti sproščanje stresnih hormonov.
Ugotovljeno je bilo celo, da lahko probiotiki zmanjšajo s stresom povezano apoptozo (programirano celično smrt) v limbičnem sistemu, predelu v možganih, kjer se npr. obdelujejo čustva.
Probiotike zato nekateri znanstveniki že imenujejo tako imenovani psihobiotiki (Dinan idr.) – na podlagi izraza psihotropni, kar pomeni snov, ki vpliva na psiho.
