John Myers
Beta-karoten je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ujet v navzkrižnem ognju kritik, a po krivici. Kot vir vitamina A je vnos nujen za naš organizem in je popolnoma varen z vnosom hrane ali s prehranskimi dopolnili. Pomanjkanje vitamina A lahko predstavlja daljnosežna tveganja za zdravje.
Prof. Hans-Konrad Biesalski o beta-karotenu
»Ni se nam treba zaščititi pred preveč betakarotena, temveč pred premalo! Beta-karoten iz hrane, obogatenih sokov ali ustrezno odmerjenih dodatkov lahko štejemo za varnega.«
Profesor Hans-Konrad Biesalski z Univerze Hohenheim v Stuttgartu je pred kratkim prišel do tega zaključka na 2nd Hohenheim Nutrition Talks, ki ga je gostil. Ker Nemci s svojo prehrano ne vnesejo dovolj betakarotena. Ne morejo imeti koristi od pomembnih varovalnih funkcij provitamina A za zdravje.
Veganska kuharska šola
Ste vedeli, da se bo naša veganska kuharska šola začela pozimi 2022? Bodite usposobljeni pri strokovnjakih za vegansko kuhanje – seveda na spletu, in odslej kuhajte najokusnejše veganske jedi: zdrave, bogate z vitalnimi snovmi, zdrave in osupljivo dobre!
Biesalski in drugi vodilni strokovnjaki s področja medicine in nutricionizma so pozvali javnost, naj nujno izboljša preskrbo z betakarotenom in vitaminom A v Nemčiji. K temu s koristmi za zdravje smiselno prispevajo tudi vitaminski dodatki in obogatitev živil z beta-karotenom, kot so pijače »ACE«, v kolikor doziranje provitamina A ni ekstremno pretirano.
Na to je opozoril mednarodno znani raziskovalec karotenoidov in vitamina A dr. Georg Lietz z britanske univerze Newcastle.
Kar zadeva večkrat obravnavano varnost betakarotena, je Biesalski pojasnil, da se to vprašanje postavlja le pri zelo visokih odmerkih pri kadilcih, a tudi dnevne količine do 10 miligramov so za to populacijsko skupino neškodljive.
Nezadostna oskrba z vitaminom A
Za splošno zdravje prebivalstva pa nutricionistka v ospredju vidi nevarnost nezadostne oskrbe z vitaminom A z negativnimi posledicami, na primer za imunski sistem – temu pa se moramo zoperstaviti z zadostnim vnosom beta. - karoten. Povprečna poraba sadja in zelenjave ter jeter v naši državi temu ne zadošča, bistvenega povečanja porabe pa ni predvideti.
Beta-karoten je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ujet v navzkrižnem ognju kritik, ker je v dveh študijah dolgotrajno uživanje zelo velikih količin tega karotenoida (1990- do 10-kratni priporočeni dnevni odmerek) povzročilo povečanje tveganja za pljučnega raka. in smrtnost pri težkih kadilcih.
"Znanost, ki je takrat upala, da ima betakaroten čudežno zdravilo za škodljive učinke kajenja, je bila razočarana,"
po Biesalskem. Resnično tveganje je seveda samo kajenje. Pri nekadilcih niso opazili negativnih učinkov. Za te je provitamin A popolnoma neškodljiv in zdravju prijazen, za kadilce pa tudi v zmernih odmerkih do 10 mg, kar so potrdile tudi izjave ostalih govornikov.
Naravna zaščita kože
V koži na primer beta-karoten ščiti pred poškodbami, ki lahko nastanejo zaradi intenzivnega izpostavljanja soncu. Po mnenju prof. Helmuta Siesa iz univerzitetne bolnišnice Düsseldorf lahko ta fotooksidativni stres nevtralizira ta karotenoid.
dr. Andrea Krautheim – prej zaposlena na Univerzi v Göttingenu – je med drugim poročala, da lahko mešanica beta-karotena in drugih karotenoidov pozitivno vpliva na videz kože, vendar da beta-karoten sam po sebi ne more zagotoviti »zaščite kože pred znotraj” pred UV sevanjem.
Beta-karoten – ključen za oskrbo z vitaminom A
Poleg tega je betakaroten zelo pomemben kot predhodnik (provitamin) vitamina A, ki ga telo med drugim potrebuje za dobro delovanje imunskega sistema. Nemci dobijo skoraj 50 odstotkov svoje zaloge vitamina A iz provitamina.
Raziskave, kot je najnovejša nacionalna študija porabe NVS II, so pokazale, da velik delež Nemcev s hrano ne zaužije dovolj čistega vitamina A. "Do 70 odstotkov oskrbe z vitaminom A v Nemčiji je torej treba zagotoviti z beta karotenom," je pojasnil Biesalski.
Nemško združenje za prehrano (DGE) zdravim odraslim priporoča dnevni vnos od 0.8 do 1.0 mg vitamina A (retinola) – kot tako imenovane ekvivalente retinola, ki vključuje tudi provitamin A. Da bi dosegli to vrednost, sta Biesalski in Sies priporoča dnevno uživanje 2-4 mg betakarotena.
Povprečna populacija ostaja precej pod temi priporočili in zato ogroža daljnosežna zdravstvena tveganja. Večina Nemcev še vedno uživa premalo sadja in zelenjave (viri betakarotena) ali jeter in drugih dobaviteljev vitamina A. Ni mogoče predvideti, v kolikšni meri je mogoče trajnostno povečati porabo teh živil.
Pomanjkanje vitamina A zaradi genske različice, odvisne od beta karotena
Enako velja za Veliko Britanijo, je poročal Lietz. Njegova raziskovalna skupina je zagotovila tudi prve znake, da ima okoli 40 odstotkov vseh Evropejcev gensko različico, ki le v omejenem obsegu uporablja betakaroten v telesu, npr. B. se lahko pretvori v vitamin A. Mnogi strokovnjaki dvomijo, da trenutno veljavna pretvorbeni faktor 1:6 (za tvorbo ene molekule vitamina A je potreben vnos 6 molekul betakarotena) je realen.
Veliko govori razmerje 1:12, kar ustreza priporočenemu vnosu cca. 7 mg betakarotena na dan. Če bi upoštevali genetsko omejeno porabo betakarotena, bi bil priporočeni dnevni vnos po Lietzu celo 22 mg. Trenutno potekajo nadaljnje preiskave o tem.
Zadostna zaloga betakarotena/vitamina A lahko prepreči nalezljive bolezni
V razpravi, ki je sledila, je bilo predlagano, da se predvsem v mokrih in mrzlih obdobjih posveča pozornost zadostni oskrbi z betakarotenom in vitaminom A, da se okrepi imunski sistem, predvsem za preprečevanje prehladov. Primarni cilj je po Lietzu uravnotežena prehrana, pri čemer je treba morebitne vrzeli (npr. nezadostno uživanje sadja, zelenjave ali jeter) zapolniti z ustreznimi prehranskimi dopolnili.
Več objektivnosti namesto neutemeljenih vitaminskih opozoril
Lietz je dodal, da izobraževanje prebivalstva o potrebah in koristih mikrohranil, kot je beta-karoten, pogosto izvajajo novinarski nutricionisti, ki zagotavljajo objektivne informacije.
Senzacionalno poročanje, ki v tem kontekstu prevladuje v Nemčiji in ki v primeru beta-karotena običajno svari pred uporabo prehranskih dopolnil na splošno – brez omejitev na rizične skupine ali odmerke – bi po nepotrebnem vznemirilo in prestrašilo marsikoga.
Raziskovalci so nenazadnje odgovorni za redno ponavljajoče se grozljive poročila o nevarnostih, ki naj bi izvirale iz vitaminov. Ti bi vedno bolj poskušali doseči objavo s spektakularnimi teorijami, ki temeljijo na čistih opazovalnih študijah ali poskusih v epruveti brez dokazov.
