Micah Stanley
Skorajda ga ni znanilca pomladi, ki bi bil tako zaželen kot divji česen! Nič čudnega, saj nežni zeleni listi divjega česna niso le kulinarični, temveč tudi zdravstveni vrhunec.
Divji česen – zdrav znanilec pomladi
Divji česen (Allium ursinum) je domač v večjih delih Evrope in Azije in se še posebej dobro počuti v senčnih, vlažnih listavcih in mešanih gozdovih. Še posebej ima rad vlažna tla. Tu se rada razleze in tvori ogromne preproge. Kdor ima divji česen na svojem vrtu, se lahko šteje za posebnega srečneža.
Spomladi lahko divji česen – znan tudi kot divji česen – najdemo od začetka marca do maja. Najprej se njeni svilnato zeleni listi raztegnejo iz gozdnih tal, nato se razvijejo beli, dežnikasti cvetovi.
Da ne bi ogrozili zalege in da bi prihodnjo pomlad spet našli dovolj česna, je pomembno, da ne natrgamo cele rastline, temveč pustimo vsaj dve tretjini listov rastline. To pomeni, da ima trajna, zelnata rastlina še dovolj moči za oblikovanje cvetov in semen.
Po dveh do treh mesecih listi divjega česna porumenijo, ker so se medtem pregreli, in celotna rastlina spet izgine. V zemlji ostanejo le čebulice, ki čakajo, da poženejo naslednjo pomlad.
Mimogrede, divji česen je ena najstarejših uporabnih in zdravilnih rastlin v Evropi. Že v mezolitiku (mezolit, 9600 do 4500 pr. n. št.) so divji česen z užitkom jedli. Vemo pa tudi, da so jo stari Nemci in Rimljani cenili kot zdravilno rastlino.
Medvedji česen – pozor na zmedo!
Pri nabiranju divjega česna pa bodite pozorni na podobne rastline. Zlasti strupena šmarnica je zelo podobna divjemu česnu. Jesenski krokus ali aroma (oba sta tudi strupena) pa bi lahko ljudje, ki se ne spoznajo preveč na botaniko, zamenjali z divjim česnom.
Če želite ločiti divji česen od njegovih strupenih "dvojnikov", bodite pozorni na njegov vonj po česnu. Če pa ste že nabrali nekaj listov divjega česna, se vam vonj po česnu oprime rok in ni več zanesljivo merilo za razlikovanje.
Kljub temu lahko različne rastline zelo dobro ločimo med seboj. Divji česen razvije le posamezne liste na steblu. Če na enem steblu najdete več listov (kot pri šmarnici) ali če steblo v celoti manjka (kot pri izjemno strupenem jesenskem krosusu), to NI divji česen.
Druga značilnost divjega česna, šmarnice in jesenskega krokusa je narava njihove zgornje in spodnje listne površine. Divji česen ima rahlo bleščečo zgornjo listno ploskev in motno spodnjo stran – v nasprotju z listi jesenskega krokosa in šmarnice, ki so sijoči na obeh straneh.
Zamenjava z arumom je na splošno redka, saj njegovi listi dejansko izgledajo popolnoma drugače kot listi divjega česna. Pri zelo mladih rastlinah, ko le konice štrlijo iz tal, bi še lahko zamenjali. Zato liste divjega česna nabirajte šele takrat, ko jasno ugotovite, za katero rastlino gre.
Če ste v dvomih, preprosto kupite divji česen na tedenski tržnici ali v bolje založenih trgovinah, kjer ga spomladi (marca in aprila, odvisno od regije) prodajajo v šopkih.
Divji česen – hranila
Kot je običajno za listnato zelenjavo in zelišča, vsebuje 100 g divjega česna le malo kalorij (19 kcal ali 79 kJ) in visoko vsebnost vode.
100 g divjega česna vsebuje:
- 92.6 gramov vode
- 0.3 gramov maščobe
- 2.9 gramov ogljikovih hidratov
- 2.2 gramov vlaknin
Divji česen – vitamini, minerali in elementi v sledovih
Listi divjega česna so čudovit vir vitalnih snovi. Zagotavljajo veliko vitaminov in mineralov, ki so bistveni za zdrav organizem. Spodaj je navedena vsebnost posameznih vitalnih snovi na 100 g divjega česna. Našteli smo le tiste vitalne snovi, ki jih v divjem česnu dejansko najdemo v ustreznih količinah. Številka v oklepaju označuje, kolikšen odstotek vsebovane vitalne snovi lahko pokrije dnevno potrebo (RDA):
- 150 mg vitamina C (150 % RDA): divji česen je zelo dober vir vitamina C. Več o tem v naslednjem poglavju.
- 200 µg vitamina A (25 % RDA) v obliki 1200 µg betakarotena. Vitamin A je pomemben za zdravo kožo in sluznico, za vse vrste celjenja ter za dobre in zdrave oči.
- 2.87 mg železa (20.5 % RDA): kot sestavina človeške krvi je ta element v sledovih odgovoren za transport in shranjevanje kisika. Pomanjkanje lahko povzroči utrujenost, izčrpanost, glavobole, izpadanje las, težave s koncentracijo in celo hudo anemijo zaradi pomanjkanja železa (slabokrvnost).
- 336 mg kalija (16.8 % RDA): Kalij ima ključno vlogo pri energijski presnovi in ravnovesju vode ter je skupaj z natrijem odgovoren za zdravo srčno mišico.
- 130 µg vitamina B1 (9.29 % RDA): vitamin B1 je pomemben za številne telesne funkcije. Pomanjkanje lahko torej povzroči številne simptome: depresijo, polinevropatije, motnje vida, glavobole, utrujenost, srčno popuščanje, edeme, imunsko pomanjkljivost itd.
- 200 µg vitamina B6 (10% RDA): Vitamin B6 potrebujemo za tvorbo hemoglobina (rdečega krvnega pigmenta) ter za pravilno delovanje živčnega in imunskega sistema. Vitamin sodeluje tudi pri presnovi beljakovin.
- 320 µg mangana (9.14 % RDA): Mangan je pomembna sestavina različnih (razstrupljevalnih) encimov, endogenih antioksidantov in mitohondrijev (to so energijski centri naših telesnih celic).
- 76 mg magnezija (7.3 % RDA): Magnezij je pomemben za pravilno delovanje naših mišic. Če imate premalo magnezija, to pogosto povzroči tresenje mišic, krče in srčne aritmije. Deluje tudi protivnetno in je izrednega pomena za številne telesne procese.
- 76 mg kalcija (7.6 % RDA): Kalcij je pomemben za zdrave kosti in zobe. Daje jim stabilnost in preprečuje zlome. Toda kalcij je bistven tudi za mišično aktivnost in strjevanje krvi.
- 50 mg fosforja (6.25 % RDA): fosfor je pomembna sestavina DNK in RNK, zato je bistvenega pomena za zdravje celic. Potreben je tudi za energijsko presnovo.
Divji česen zagotavlja trikrat več vitamina C kot pomaranče
Česar ne bi pričakovali: divji česen je zelo bogat z vitaminom C. 100 g vsebuje kar 150 mg vitamina C. To ustreza 150 odstotkom uradno navedene dnevne potrebe po vitaminu C za odraslega človeka. Da bi dobili enako količino vitamina C z uživanjem pomaranč, ki veljajo za vodilne po vsebnosti vitamina C, bi morali pojesti dva sadeža in pol ali 300 g!
Vitamin C pa je pravi supervitamin: deluje imunsko krepilno, razstrupljevalno, antibakterijsko, protivirusno, antioksidativno, protitumorsko in še veliko več. Podpira imunski sistem pri delu in tako nudi večkratno zaščito pred številnimi boleznimi.
Vitamin C deluje tudi kot močan antioksidant. Prestreže proste radikale, ki poškodujejo naše celice in so odgovorni za različne bolezni, kot so rak, možganska kap ali demenca, pa tudi prezgodnje staranje, in jih naredi neškodljive.
Toda vitamin C je pomemben tudi za zdravo telesno težo: raziskovalci so ugotovili, da so ljudje z nižjo koncentracijo vitamina C v krvi pokurili 30 odstotkov manj maščobe kot testiranci z višjo vsebnostjo vitamina C.
Če torej želite zdravo shujšati ali ohraniti zdravo telesno težo, vam lahko najboljšo podporo zagotovijo živila z visoko vsebnostjo vitamina C – na primer divji česen.
Divji česen – sekundarne rastlinske snovi
Zdravilni učinek divjega česna ni le posledica njegovih vitaminov, elementov v sledovih in mineralov, temveč tudi sekundarnih rastlinskih snovi, ki jih vsebuje.
Medtem je znanost odkrila okoli 30,000 različnih fitokemikalij, ki so vse tako ali drugače koristne za zdravje. Nekateri delujejo npr. B. protibakterijsko ali protivirusno, drugi razstrupljajo, delujejo proti raku in krepijo imunski sistem, tretji pa spodbujajo prebavni sistem.
Zdaj najdemo veliko število teh snovi v divjem česnu. Različne žveplove spojine, kot je npr. B. aliin, aminokislina, ki vsebuje žveplo.
Divji česen – dober vir žvepla
Zlasti žveplove spojine so znanstveno zelo zanimive. Odvisno od tega, kdaj je bil pobran, ima divji česen pogosto enako vsebnost žvepla kot česen. Po nemški raziskavi je idealen čas žetve marec in april.
Žveplo deluje razstrupljevalno, sodeluje pri gradnji številnih beljakovin in encimov ter skrbi za gibljivost sklepov, saj deluje protivnetno in dekongestivno ter hkrati preprečuje nadaljnjo razgradnjo hrustanca. Toda žveplo je potrebno tudi za proizvodnjo inzulina in delovanje imunskega sistema.
Alicin za močno srce in čiste žile
Takoj, ko naberete divji česen ali ga narežete v kuhinji, se celice v rastlini uničijo. Na ta način aliin, ki vsebuje žveplo, pride v stik z encimom aliinazo, ki ga prav tako vsebuje. To pretvori aliin v alicin. Samo ta alicin je zdaj odgovoren za značilen vonj divjega česna ali česna.
Alicin je najbolj znan po svojih baktericidnih in antibakterijskih lastnostih. Velja za naravni antibiotik in je učinkovit proti širokemu spektru patogenov, kot so bakterije in glive. Poleg tega uravnava visok holesterol in je preizkušeno zdravilo proti arteriosklerozi, zato pomaga preprečevati srčne in možganske kapi. Toda alicin je učinkovit tudi proti različnim vrstam raka.
Zlasti v obdobju pred cvetenjem je vsebnost žvepla v divjem česnu največja. Zato ga je najbolje nabrati, preden odcveti, čeprav seveda tudi v času cvetenja še vedno vsebuje vrsto zdravju koristnih žveplovih spojin.
Divji česen je bogat s klorofilom
Klorofil – zeleni rastlinski pigment – je ena izmed najboljših snovi, ko gre za podporo našemu zdravju in njegovo ohranjanje na najboljši možni način. Divji česen ima relativno visoko vsebnost klorofila: 100 g divjega česna vsebuje 422 mg klorofila. V koprivi je na primer »le« 360 mg klorofila, v peteršilju 210 mg, v špinači pa 115 mg.
Klorofil je tesno povezan s snovjo, ki jo najdemo v človeški krvi: hemoglobinom. Hemoglobin je rdeč pigment v krvi in je odgovoren za prenos kisika do naših celic.
Klorofil in hemoglobin se razlikujeta le v eni podrobnosti: namesto molekule železa v središču hemoglobina vsebuje klorofil molekulo magnezija. Zaradi tega se klorofil pogosto imenuje "zelena kri".
Zato ni presenetljivo, da klorofil izboljša tvorbo krvi in oskrbo s kisikom. Poleg tega podpira razstrupljanje različnih škodljivih snovi, kot so težke kovine, rakotvorne (tj. rakotvorne) snovi, kot je npr. B. aflatoksin, in radioaktivno sevanje.
Poleg tega zeleni rastlinski pigment izboljša celjenje ran in poskrbi za prijeten telesni vonj.
Divji česen deluje razstrupljevalno
Divji česen je zelo pogosta sestavina razstrupljevalnih kur. Kombinacija vitamina C, klorofila, žvepla in številnih drugih rastlinskih snovi, značilnih za česen, deluje razstrupljevalno. Vsi podpirajo izločanje toksinov, težkih kovin in rakotvornih snovi.
V alternativni medicini je rastlina še posebej pomembna za razstrupljanje, dr. Klinghardt pripisuje velik pomen. V protokolu, ki ga je razvil nemški zdravnik, se divji česen uporablja v kombinaciji s koriandrom in algami klorelo za razstrupljanje težkih kovin (zlasti živega srebra).
Po mnenju dr. Klingardta odstranijo težke kovine (in druge toksine) iz vezivnega tkiva, tako da se lahko nato izločijo skozi ledvice. Alga Chlorella prav tako raztaplja toksine in jih nato veže v črevesju.
Divji česen in klorela tvorita osnovno terapijo za razstrupljanje po dr. Klinghardtu. Šele ko je vezivno tkivo razstrupljeno z divjim česnom in klorelo (kar lahko traja leta), je treba vključiti koriander, ki naj bi razstrupljal centralni živčni sistem in celo kosti.
Razstrupljevalni učinek divjega česna primerjajo z DMPS, kelatnim sredstvom na osnovi žvepla, razvitim posebej za razstrupljanje težkih kovin. Vendar pa je učinek divjega česna blažji, blažji in bolje prenašan. Po drugi strani pa razstrupljanje z rastlino traja dlje. Če divji česen kombiniramo z algo klorelo, lahko povečamo razstrupljevalni učinek.
Klinghardt priporoča uživanje surovega divjega česna, npr. B. 1 žlička pesta divjega česna ali 8 kapljic tinkture divjega česna in pribl. 2 g alge klorela (ustreza pribl. 5 peletom) – vedno z obroki.
O individualni shemi jemanja pa se je treba posvetovati z zdravnikom ali naturopatom.
Divji česen v znanosti
Kar so vedeli naši predniki pred tisočletji, zdaj potrjuje tudi sodobna znanost: divji česen je močna zdravilna rastlina in po znanstvenih študijah deluje proti tako različnim stvarem, kot so rak debelega črevesa, arterioskleroza, visok holesterol in visok krvni tlak. Vendar pa je znanstveno zanimanje za delovanje divjega česna še razmeroma mlado. Študije z njim izvajajo šele približno 20 let, vključno z več posvečenimi njegovemu učinku proti raku.
Divji česen proti raku
Na primer, dokazano je, da dialil disulfid (sestavni del eteričnega olja divjega česna) ubija različne rakave celice. To velja za raka dojke, pljuč, prostate in debelega črevesa ter limfoma in nevroblastoma.
Tudi za snov alicin obstajajo številne študije, ki potrjujejo njeno učinkovitost v boju proti različnim rakavim celicam, kot so rak pljuč, debelega črevesa in dojke.
Ena sama snov, ki jo najdemo v divjem česnu, je bila pogosto preizkušena glede njenih protitumorskih lastnosti. Lahko pa domnevamo, da je učinek celotne rastline boljši od posameznih snovi, kot se pogosto zgodi, saj se različne rastlinske snovi pogosto dopolnjujejo in krepijo.
In res, študija iz leta 2013 z vodnim izvlečkom iz divjega česna je pokazala, da lahko učinkovito ubija želodčne rakave celice in moti celični cikel rakavih celic.
Divji česen za visok krvni tlak
Divji česen je lahko koristen tudi proti visokemu krvnemu tlaku. Zdaj vemo, da izboljšuje pretočne lastnosti krvi in ima rahlo redčenje krvi. Raziskovalci iz medicinskega centra Georgetown University v Washingtonu so ugotovili, da je dieta z divjim česnom znatno znižala sistolični krvni tlak pri osebah s hipertenzijo po 45 dneh. V neposredni primerjavi je rastlina premagala celo česen, ki je znan po antihipertenzivnem delovanju.
Divji česen proti otrdelosti arterij
Arteroskleroza – znana tudi kot otrdelost arterij – je danes eden najpogostejših vzrokov smrti. Ker ko so arterije blokirane, se hitro razvije v srčni infarkt, možgansko kap ali embolijo.
Kot je bilo medtem že večkrat znanstveno dokazano, lahko divji česen posebej prepreči nastajanje zobnih oblog (nasladb v žilah) ali pomaga ponovno razgraditi obstoječe obloge.
Če že trpite za arteriosklerozo, se seveda ne smete zanašati le na moč divjega česna, temveč si prizadevati tudi za splošno zdravo in rastlinsko prehrano.
Odmerjanje divjega česna
Tudi če do danes ni bilo dolgoročnih znanstvenih študij na ljudeh, lahko domnevamo, da lahko redno uživanje rastline (npr. 1 čajna žlička pesta divjega česna dnevno) pomembno podpira zdravje in dobro počutje.
Divji česen se že od nekdaj uspešno uporablja v tradicionalni evropski medicini. Maria Treben (1907 do 1991), ena najbolj znanih zeliščark in strokovnjakinj za tradicionalno evropsko zeliščarstvo, priporoča pripravo esence divjega česna za ohranitev zdravilne moči divjega česna.
To storite tako, da steklenico napolnite s sesekljanimi listi divjega česna in nato dolijete 40% žganje. Mešanico pustimo stati na toplem vsaj 2 tedna, nato pa esenco ali tinkturo skozi cedilo prelijemo v temno steklenico. Liste zavržemo.
Iz pripravljene esence jemljite 10 do 15 kapljic štirikrat na dan. Maria Treben priporoča ta režim za različne težave, kot so tesnoba, čiščenje krvi, driska, slab spomin, nečista koža, kronične kožne bolezni, motnje spanja, vrtoglavica, zaprtje, črvi, otrdelost arterij in vnetje jeter. Jemanje esence divjega česna pa naj bi bilo primerno tudi za preprečevanje bolezni.
Divji česen v kuhinji
Divji česen pa je še posebej priljubljen v kuhinji zaradi svoje pikantne arome. Običajno ga enostavno narežemo na drobno in uporabljamo surovega kot začimbo solatam ali namazom. To je še posebej koristno za toplotno občutljiv vitamin C, pa tudi za aliin in druge žveplove spojine, ki jih vsebuje.
Sezona divjega česna žal traja le kratek čas: največ 3 mesece po tem, ko je razvil prve nežne liste, spet izgine. Da bi imeli koristi od divjega česna za zdravje vse leto, ga je razmeroma enostavno ohraniti, npr. B. z zgoraj opisano esenco divjega česna, okusen pesto iz divjega česna.
