Madeline Adams
Češnje so fantastičnega okusa in nam posladkajo poletje. Še posebej so bogati s fitokemikalijami, delujejo proti prostim radikalom in vnetjem ter so lahko koristni pri stanjih, kot so visok krvni tlak, protin in demenca. Preberite vse o češnji, njeni hranilni vrednosti, sestavinah in kako jo pripraviti v kuhinji.
Češnje marsikomu obudijo spomine na otroštvo. Nekateri so lepo rdeče plodove spremenili v užitne uhane, drugi so splezali na sosedovo češnjo in ukradli eno češnjo za drugo. Morda je prav zato češnja v mitih čaroben kraj, kjer živijo vilini in vile.
Češnja spada v rastlinski rod Prunus. Poleg češnje je to še 200 drugih vrst, kot so sliva, breskev, marelica in mandljevec. Čeprav so vsi ti sadeži videti zelo različni, imajo eno skupno stvar: pulpa vsebuje relativno veliko koščico, zato jih uvrščamo med koščičarje.
V nadaljevanju bo češnja edina protagonistka. Obstaja pa še veliko drugih rastlin in njihovih plodov, ki jih imenujemo tudi češnje.
Obstajajo takšne vrste
Češnja nikakor ni isto kot češnja. Da ne bo zmede, bi vam radi na kratko predstavili nekatere izmed njih. Rod Prunus vključuje številne vrste češenj. Upoštevajte na primer naslednje:
- Kot že ime pove, so za češnjo (Prunus avium) značilni sladki, večinoma rdeči plodovi, ki jih je najbolje uživati surove. Imenujejo jo tudi ptičja češnja, ker so pernate živali nore na sladke češnje.
- Tudi višnja ali višnja (Prunus cerasus) ima rdeče, a manjše plodove, ki so precej kiselkastega okusa in se uporabljajo predvsem v kuhinji – npr. B. pri izdelavi tort ali marmelad – pa tudi v zdravilstvu.
- Japonska češnja (Prunus serrulata) izvira iz Kitajske, Koreje in Japonske. Ker njeni vijolično obarvani plodovi niso ne sladki ne posebej sočni, jo uporabljajo predvsem kot okrasno rastlino. Je eden najpomembnejših simbolov japonske kulture (češnjev cvet).
- Ptičja češnja (Prunus padus L.) je samonikla rastlina. Njihovi črni sadeži so grenkega okusa, po videzu precej podobni bezgovim jagodam in jih predelajo v marmelade ali sokove. Češnja je tudi odlična čebelja paša in daje hrano številnim gosenicam. Zato je izjemno priporočljivo drevo za naravni vrt. Torej, preden posadite eksotike ali ciprese, izberite ptičjo češnjo!
Prednice današnje češnje
Na začetku je bila divja ptičja češnja, ki je doma v Evropi in Afriki (ne zamenjujte je z navadno jerebiko (Sorbus aucuparia), ki spada v družino vrtnic). Po arheoloških najdbah so divje češnje jedli že tisočletja. Vendar pa so češnje gojili šele okoli leta 800 pr. n. št., v Mali Aziji in kasneje v Grčiji. Tako je iz divje ptičje češnje nastala češnja.
Slastne plodove naj bi v Rimsko cesarstvo prinesel vojskovodja Lukul, ki se je v zgodovino zapisal kot eden prvih gurmanov. Od juga se je gojena češnja v razmeroma kratkem času razširila po vsej Evropi in vse do skrajnega severa.
Češnje v srcu in češnje v srcu
Ločimo med dvema gojenima oblikama češnje, ki obsegata nešteto sort:
- Češnje:
Hrustančaste češnje (imenovane tudi razpokane češnje) so običajno črne in rdeče barve, obstajajo pa tudi svetlo rumeni primerki. Njihov premer je več kot centimeter. Meso je rdeče ali rumeno in ima hrustljavo in čvrsto strukturo. Sorte vključujejo B. orlovo češnjo iz Bärtschija, veliko princeso in rumeno hrustančasto češnjo Donissens.
- Srce češnje:
Plodovi so zelo veliki in črno rdeči, lahko pa tudi rumeno ali svetlo rdeče barve. Meso je rdeče ali črno rdeče, v primerjavi s češnjami izjemno sočno in mehko. Sorte vključujejo B. the Kesterter Black, Annabella in Valeska.
Vsebovane hranilne snovi
Kot skoraj vsako drugo sadje je tudi češnja bogata z vodo in sladkorjem ter skorajda ne vsebuje maščob ali beljakovin. Naša tabela hranilnih vrednosti podrobno razkriva ustrezne vrednosti.
Vsebovane kalorije
Češnje imajo v primerjavi z drugim sadjem dokaj visoko kalorično vsebnost 60 kcal na 100 gramov. Robide imajo pol manj kalorij, banane pa 95 kcal.
Vendar ne pozabite, da imajo druga živila veliko večjo vsebnost kalorij kot sadje na splošno: 100 gramov bagete ima 248 kcal, 100 gramov čipsa 539 kcal in 100 gramov slanine 645 kcal! Kot prigrizek med obroki ali kot sladica so češnje čudovite tudi za ljudi s prekomerno telesno težo.
Vitamini češnje
Češnje nimajo posebej visoke vsebnosti vitaminov, vendar lahko vseeno pomagajo pokriti potrebe po vitaminih. Z 200 grami češenj še vedno zadostite priporočenemu dnevnemu odmerku 30 odstotkov vitamina C in 13.6 odstotka folne kisline. Medtem ko je vitamin C dragocen antioksidant, folna kislina prispeva k tvorbi rdečih in belih krvničk ter k zaščiti krvnih žil.
Vse ostale vitaminske vrednosti češenj (na 100 g svežih češenj) najdete v PDF-ju naše vitaminske tabele: Vitamini v češnjah
Minerali in elementi v sledovih češnje
Čeprav češnje vsebujejo veliko različnih mineralov, njihova vsebnost ni posebno visoka. Nekoliko izstopa vsebnost bakra: 200 gramov češenj lahko pokrije 16 odstotkov vaših potreb.
Glikemična obremenitev češenj
100 gramov češenj ima nizko glikemično obremenitev 2.5 (vrednosti do 10 veljajo za nizke). Glikemična obremenitev kaže, koliko hrane lahko vpliva na raven sladkorja v krvi.
Češnje pri sladkorni bolezni
Ker češnje sodijo med vire ogljikovih hidratov z nizko glikemično obremenitvijo, so primerne tudi za diabetike. Ker sadje le malo vpliva na inzulin in raven sladkorja v krvi. Kljub temu se še vedno dogaja, da diabetike na splošno svarijo pred sadjem, ker vsebuje sladkor.
Vendar se to opozorilo šteje za zastarelo. 7-letna študija s 500,000 osebami je pokazala, da diabetiki, ki redno uživajo sveže sadje, redkeje razvijejo sekundarne bolezni in živijo dlje. Poleg tega so nekatere in vitro študije in študije na živalih pokazale, da imajo češnje antidiabetične učinke.
Češnje v dieti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov ali ketogeni dieti
Tako pri dieti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov kot pri ketogeni dieti gre za zmanjšanje vnosa ogljikovih hidratov. A medtem ko lahko pri nizki vsebnosti ogljikovih hidratov zaužijemo od 50 do 130 gramov ogljikovih hidratov na dan, je pri ketogeni dieti največ 50 gramov.
S 100 g češenj bi zaužili že skoraj tretjino največje količine ogljikovih hidratov na ketogeni dieti, zato češnje za tovrstno dieto res niso primerne. Če jeste malo ogljikovih hidratov, je bolje, da uporabite sadje z nizko vsebnostjo sladkorja, kot so avokado in robide.
Češnje v alkalni prehrani
Za češnje je po eni strani značilen sladek okus, po drugi strani pa kisla nota. S sadnimi kislinami pa niso bogate samo višnje, tudi češnje. Pri češnjah je le razmerje med sladkorjem in sadnimi kislinami bolj uravnoteženo, tako da jih pogosteje uživamo surove kot višnje.
Nič nenavadnega ni domneva, da je sadje kislega okusa eno od živil, ki tvorijo kislino. A ne glede na to, kako visoka je vsebnost sadnih kislin: sadje se večinoma presnavlja kot baza in tako na organizem deluje razkisano.
Je pa zelo odvisno od osebne tolerance. Kajti če sadje ne prenašamo, ga kuhamo ali kombiniramo na neugoden način (npr. v obliki sadne torte, kruha z marmelado ipd.), lahko zagotovo deluje kislinsko.
Češnje in njihov vpliv na prebavo
Glede na poljsko študijo so sadne kisline v češnjah jabolčna kislina, kininska kislina, šikimična kislina in fumarna kislina, pri čemer prva jasno določa ton. Sadne kisline spodbujajo apetit in prebavo ter pospešujejo presnovo.
V kombinaciji z vlakninami, ki jih vsebujejo, so češnje torej dobro zdravilo proti zaprtju. Ljudje, ki imajo težave s prebavili, pogosto slabo prenašajo sadne kisline in bi morali zato uživati sadje z nizko vsebnostjo sadnih kislin, kot so banane, mango ali hruške.
Bolje je, da češenj ne jeste, če imate intoleranco za fruktozo
Ljudem, ki trpijo za intoleranco za fruktozo, žal uživanje sladkih češenj ni dobro. Razmerje med fruktozo in glukozo je precej uravnoteženo, kar izboljša toleranco. Vendar pa visoka vsebnost fruktoze, ki znaša 6.3 grama na 100 gramov češenj, običajno povzroči simptome v primeru intolerance na fruktozo.
Češnje so v primerjavi s tem veliko manj sladke, vendar s 4 grami fruktoze na 100 gramov niso prava alternativa češnjam, če imate intoleranco za fruktozo.
Izogibajte se češnjam, če imate intoleranco za sorbitol
Češnje lahko povzročijo tudi drisko, bolečine v trebuhu ali slabost, če ni dokazane intolerance za fruktozo. Ker češnje ne vsebujejo le veliko fruktoze, ampak tudi sorbitol (sladkorni alkohol). Zato je možno, da intoleranca za sorbitol sproži simptome. Pri tem je izraba sorbitola v tankem črevesu delno ali popolnoma odpravljena.
Zato so verjeli, da češnje in voda povzročajo bolečine v trebuhu
Morda vas je babica ali mama že kot otroka opozorila, da po češnjah in drugem koščičastem sadju ne smete piti vode. Vendar se zdi mit, da češnje v kombinaciji z vodo povzročajo bolečine v trebuhu. Vsekakor pa ne obstaja niti ena znanstvena študija, ki bi to dokazala.
Po mnenju nutricionista Clausa Leitzmanna bi lahko legenda temeljila na pitni vodi, ki je bila onesnažena med vojno in po njej. Kvas in bakterije na češnjah, skupaj z klicami v vodi, so morda povzročili fermentacijo sladkorja v želodcu, kar je povzročilo bolečine v trebuhu in drisko.
Zdravilne lastnosti češenj
Češnje niso niti sadje z malo sladkorja, niti njihova vsebnost vitaminov in mineralov ni dih jemajoča. Kljub temu rdeče dobrote veljajo za zelo zdrave. To je zato, ker so češnje še posebej dober vir fitokemikalij. Po analizah na Univerzi v Modeni in Reggio Emilii so to predvsem naslednje fenolne spojine:
- Klorogenske kisline: Številne študije so pokazale, da imajo te naravne spojine antioksidativne učinke, zavirajo absorpcijo sladkorja v krvi po obrokih in preprečujejo diabetes. Poleg tega klorogenske kisline znižujejo krvni tlak in delujejo proti raku, lahko pomagajo pri želodčnih razjedah in vnetju jeter ter zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja.
- Flavonoidi, kot so B. antocianini, katehin, kvercetin in kaempferol, delujejo proti prostim radikalom, vnetjem, bakterijam in virusom ter ščitijo srce. Pregled na Univerzi v Jaenu je leta 2019 znova pokazal, da so živila, bogata s flavonoidi, povezana z različnimi tumorskimi boleznimi, kot je npr. B. rak želodca, črevesja, dojke in prostate deluje preventivno.
Biološka uporabnost sekundarnih rastlinskih snovi
Pogosto se postavlja vprašanje, ali lahko sekundarne rastlinske snovi telo absorbira v zadostnih količinah z uživanjem sadja in zelenjave. Ali pa lahko te naravne snovi le razvijejo medicinski učinek v obliki izoliranih učinkovin?
Raziskovalci z Univerze v Modeni in Reggio Emilii so z in vitro metodo ugotovili, da je biološka uporabnost fitokemikalij v češnjah učinkovita in zato delujejo antioksidativno ter lahko zavirajo rast rakavih celic.
Lupina češenj je še bolj dragocena kot meso
Na srečo se za razliko od drugega sadja, kot so jabolka ali hruške, vprašanje, ali češnjam odstraniti lupino, niti ne pojavi. Glede na objavljeno študijo sta tako meso kot lupina češenj bogata s fitokemikalijami, lupina pa je v tem pogledu še bolj dragocena.
Tako kot okus češenj je vsebnost sekundarnih rastlinskih snovi odvisna predvsem od sorte. 100 gramov češenj sorte Brooks vsebuje povprečno 60 miligramov fenolnih spojin, sorte Hartland pa okoli 150 miligramov. Poleg tega ima pri tem pomembno vlogo tudi stopnja zrelosti. Ker imajo zrele češnje več sekundarnih rastlinskih snovi kot nezrele.
Zato so češnje rdeče
Vsaka mlada češnja je zelena. Plodovi pordečijo šele, ko dozorijo. V tem procesu je listnato zelenje postopoma prekrito s pigmenti, opredeljenimi kot antocianini. Sodijo med najpomembnejše sekundarne rastlinske snovi v češnjah.
Turški raziskovalci so pregledali 12 vrst češenj in ugotovili, da so rdeče češnje še posebej bogate z antocianini, medtem ko jih imajo rumene češnje (npr. sorta Starks Gold) izjemno nizke. Poleg tega velja: temnejša kot je rdeča, večja je vsebnost antocianov in s tem antioksidativna moč.
Analize (na Politehnični univerzi Marche v Italiji so pokazale, kako zelo se lahko prisotnost antocianov razlikuje glede na sorto. Medtem ko je bila vsebnost v 100 gramih sladkih češenj sorte Brooks le okoli 10 miligramov, je sorta Cristalina dosegla oceno 80. miligramov.
Vsebovani antocianini
V rastlinskem kraljestvu antocianini opravljajo najrazličnejše naloge. Na primer, ščitijo sadje pred UV svetlobo in prostimi radikali. Ko ljudje ali živali uživajo češnje, imajo lahko tudi oni številne koristi od učinkov barvil.
Študije so pokazale, da so antociani med najmočnejšimi antioksidanti in npr. B. učinkoviti proti vnetjem, srčno-žilnim boleznim, debelosti, sladkorni bolezni, Alzheimerjevi, Parkinsonovi in raku. Poleg tega glede na študijo, izvedeno leta 2019 na univerzi Zhejiang, imajo antocianini češenj terapevtski učinek na brezalkoholna zamaščena jetra.
Češnja za zdravje
Češnja se v medicinske namene uporablja že od nekdaj zaradi svojih odvajalnih, protivnetnih, osvežilnih in diuretičnih lastnosti. Češnja ima še vedno pomembno vlogo v ljudskem zdravilstvu.
Tako npr. čaj pripravljajo iz mladih listov in cvetov češnje – pogosto v kombinaciji z listi robide, jagode ali maline – za odvajanje in čiščenje telesa. Češnjevi peclji zaradi izkašljevalnega učinka veljajo za preverjeno domače zdravilo pri trdovratnem kašlju. Češnjevo lubje v prahu se uporablja kot obloga ali obkladek pri revmatičnih obolenjih.
Olje češnjevih koščic se uporablja za lajšanje bolezni vranice in sečil, blazine iz češnjevih koščic pa kot vir toplote pri napetostih in bolečinah v sklepih. Sveže češnje pa spodbujajo apetit in pomagajo pri prebavi. Češnjev sok velja za eliksir življenja, ki lahko pomaga mladim in starejšim pri okrevanju in deluje preventivno pri napadih protina.
Višnje in češnje: razlike
Večina študij o češnjah je bila opravljena s trpkimi češnjami. To je zato, ker imajo nekatere sorte te vrste, npr. B. morello ali Montmorency, izjemno visoko vsebnost fenolnih spojin. Glede na zgoraj omenjeno oceno sorte češenj, kot sta Cristalina ali Moretta, pogosto prepričajo z višjo vsebnostjo antocianov.
Ni pomembno, ali so češnje ali češnje: navsezadnje je vedno odvisno od sorte in zdravja. Analize 10 sort češenj so pokazale razpon vsebnosti antocianov od 82 do 297 miligramov na 100 gramov svežega sadja, vsebnost 5 sort češenj pa le med 27 in 76 miligramov. Znanstveniki so ugotovili, da tako trpke češnje kot sladke češnje spodbujajo zdravje.
Tako proti vnetjem delujejo češnje
Kronična vnetja so še posebej zahrbtna, saj pogosto potekajo brez simptomov in jih zato odkrijemo šele v pozni fazi. Vnetje je ključni dejavnik pri številnih boleznih, kot so bolezni srca in ožilja, rak, Alzheimerjeva bolezen in depresija.
Sadje, ki je tako kot češnje bogato s sekundarnimi rastlinskimi snovmi, deluje protivnetno. Študija na kalifornijski univerzi v Davisu je vključevala 10 zdravih žensk, starih od 22 do 40 let. V enem dnevu so pojedle 2 porciji češenj, skupaj 280 gramov.
Posledično so raziskovalci ugotovili, da so bile stopnje vnetja nižje. Poleg tega se je znižala raven sečne kisline. To je potrdilo, da lahko češnje preprečijo protin.
Tako pomagajo pri protinu
Napadi protina so še posebej boleči in so, če se ne zdravijo pravilno, povezani s poškodbo ledvic. Že dolgo je znano, da sprememba prehrane – npr. B. dieta z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov – pozitivno vpliva na bolezen. Poleg tega se nekatera živila, kot so B. češnje, zelo dobro obnesejo.
7-letna študija Medicinske fakultete Univerze v Bostonu je vključevala 633 bolnikov s protinom. Ugotovljeno je bilo, da so subjekti, ki so jedli češnje, zmanjšali tveganje za napade protina za 35 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki niso jedli sadja.
Kako češnje pomagajo pri demenci
Ljudje, ki se zdravo prehranjujejo, imajo manj možnosti za razvoj demence. Tudi tu imajo pomembno vlogo sekundarne rastlinske snovi v sadju in zelenjavi. Nekatere študije so medtem že pokazale, da so češnje lahko v pomoč tudi pri že obstoječi demenci.
Leta 2017 je 10-tedenska študija vključevala 49 preiskovancev z blago ali zmerno demenco, ki so bili starejši od 70 let. Dnevno so dobili 200 mililitrov češnjevega soka, bogatega z antocianini, ali placebo sok z nizko vsebnostjo antocianina.
Znanstveniki so nato ugotovili, da so se subjekti v skupini, ki je uživala češnjev sok, izboljšali jezikovne sposobnosti ter kratkoročni in dolgoročni spomin. Poleg tega se je krvni tlak bolnikov znatno znižal.
Tako delujejo proti visokemu krvnemu tlaku
V industrializiranih državah do 50 odstotkov celotnega prebivalstva trpi za visokim krvnim tlakom. Vzroki so vnetje, stres, stimulansi in zdravila. Na univerzi Wollongong v Avstraliji so leta 2016 izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 subjektov.
Vsi so dobili 300 mililitrov češnjevega soka in nato 3-krat 100 mililitrov češnjevega soka drugi dan. Le enkratni odmerek je lahko znižal krvni tlak, čeprav na pomemben način. Učinek je trajal 6 ur.
V teh državah gojijo češnje
Češnje se gojijo po vsem svetu v zmernih pasovih, na leto se pridela več kot 2 milijona ton češenj. Turčija je najpomembnejša rastoča država, ki predstavlja približno 20 odstotkov svetovne proizvodnje, sledijo ji ZDA, Iran, Španija in Italija.
Po površini so češnje za jabolkom najpomembnejše sadje v Nemčiji, vendar so pridelki v primerjavi s tem bistveno nižji. Medtem ko letno pridelajo okoli 32,000 ton češenj, se številka giblje okoli 600,000 ton jabolk. V Švici in Avstriji pa pridelajo manj kot 3,000 ton češenj.
Ker povpraševanja na nemškem govornem območju ni mogoče zadovoljiti, češnje uvažajo iz drugih držav. Nemčija je celo tretja največja uvoznica češenj na svetu: uvoz se giblje med 45,000 in 70,000 tonami na leto.
V teh mesecih so v sezoni
V srednji Evropi traja glavna sezona češenj od junija do avgusta. Rdeče plodove maja, avgusta in septembra uvažajo iz Turčije, Italije in Španije. medtem ko je npr. jagode zdaj mogoče najti v vsakem supermarketu vse leto, češnje pa so redko na voljo v zimskih mesecih. Prihajajo predvsem iz Južne Amerike in Avstralije.
Zato so češnje v sezoni boljše
Priporočamo, da uporabite sezonske češnje iz vaše regije, ne le zaradi ekološkega ravnovesja. Španski raziskovalci z Universitat Rovira I Virgili so leta 2018 poročali, da so sezonske češnje veliko bolj zdrave.
Ugotovili so, da češnje, zaužite izven sezone, negativno vplivajo na presnovo maščobnega tkiva in lahko zato spodbujajo debelost.
Obremenitev češenj s pesticidi
Raziskave iz leta v leto jasno kažejo, da je treba dati prednost ekološkemu sadju in zelenjavi. Leta 2018 so analize Urada za kemične in veterinarske preiskave v Stuttgartu ponovno pokazale, da konvencionalno pridelano koščičasto sadje vsebuje skoraj 100-odstotne ostanke pesticidov. Na žalost češnja ni izjema.
Kontaminiranih je bilo vseh 23 vzorcev češenj: 22 jih je vsebovalo več ostankov, v treh pa so bile naslednje snovi celo nad zakonsko dovoljeno mejno vrednostjo:
- Klorat: Po podatkih Zveznega inštituta za oceno tveganja lahko zavira absorpcijo joda in v višjih koncentracijah poškoduje rdeče krvne celice.
- Dimetoat: strupen za čebele, metulje in male sesalce. Ta insekticid je bil v Franciji prepovedan že leta 2016, ker lahko poškoduje živčni sistem. Tudi uvoz češenj, tretiranih z dimetoatom, ni več dovoljen. Zvezni urad za oceno tveganja je sporočil, da bi bilo podaljšanje odobritve za dimetoat po letu 2019 problematično.
