Razlika: Redkev ni hren
Redkev in hren imata nekaj skupnega: sta pekoča in včasih privabita solze v kotičke oči. Oba sta tudi izjemno zdrava. Nekatere sorte redkev in hren so si celo nekoliko podobni, ne glede na njihovo različno velikost: oba imata bele korenine z zeliščnim zelenjem. Kljub temu sta bistveno drugačna.
- Redkev je korenovka, imenovana redkev, ki se znajde na mizi predvsem na Bavarskem. Pri nas je korenina skorajda kultna – kot priloga surovi hrani ob prigrizku v pivnici. Toda redkev se lepo obnese tudi kot priloga, poparjena v slani vodi.
- Kljub temu niso Bavarci tisti, ki so vodilni v svetu po porabi redkvice. Namesto tega so Azijci tisti, zaradi katerih je povprečna poraba v Nemčiji okoli 250 gramov na prebivalca na leto videti neskončno smešna. Glede na vire, kot je Bavarski državni inštitut za kmetijstvo, naj bi bila poraba v Aziji nekaj kilogramov, na primer okoli 30 kilogramov v Koreji.
- Četudi redkev krasi skoraj vsako azijsko jed – njen izvor sega v Sredozemlje. Egipt se vroče trguje kot domovina redkvice. Očitno so ga že zgodaj uporabljali tudi v starem Rimu in stari Grčiji.
- Približno od 13. stoletja je redkev naredila skok čez Alpe v Nemčijo in zdaj širi kulinarične užitke ne le na Bavarskem.
- Redkev velja za zdravo zelenjavo. Za ostrino redkve so ključni tako imenovani glikozidi gorčičnega olja, žveplo vsebujoče aromatične snovi.
- Med drugim naj bi delovale varovalno pred rakom. Skupaj z različnimi grenčinami naj bi spodbujale tudi prekrvavitev sluznice – že zato je očiten prebavni učinek.
- Hranilne vrednosti redkvice bodo prepričale vsakogar, ki je pozoren na hranilno gostoto z malo kalorijami: Ker je redkvica sestavljena iz 94 odstotkov vode, vsebuje 2.4 g ogljikovih hidratov, 0.2 g maščob in 1.1 g beljakovin ter 2.5 g prehranskih vlaknin. najboljše s samo 15 kilokalorijami na 100 gramov. Obenem pa zelenjava vsebuje veliko vitamina C, vitamina B1 in B2, kalija, kalcija in magnezija ter celo železa. (Vir: tabela kalorij s hranilno vrednostjo Grosse Gräfe in Unzer).
- Obstaja veliko različnih sort redkvic, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in barvi, pa tudi po stopnji ostrine: bel, podolgovat koren z gladko kožico je klasičen, redkejši so zaobljeni ali čebulasti storži, črni, rožnati oz. imeti rdečo kožo.
- Pri nas redkvice uspevajo tako na prostem kot pod steklom. Jasna prednost, saj je na policah z zelenjavo med drugim sveža vse leto.
- Pripraviti ga je enostavno: operemo, narežemo ali narežemo. Lupljenje korenin ni potrebno. Da bi zmanjšali vročino, je treba redkvice soliti, potem ko so bile narezane na majhne koščke.
Hren – pekoča začimba
Redkvica je bližnja sorodnica redkvice, med njenimi neposrednimi sorodniki pa hrena ni. Bela, včasih rjava, nagubana, kot korenček velika korenina je že od srednjega veka priljubljena "začimba" v srednji Evropi, ne le kot začimba, ampak tudi kot zdravilo. Naturopatsko združenje Theophrastus je julija 2020 hren celo razglasilo za zdravilno rastlino leta 2021.
- Hren ima v južni Nemčiji tudi srednje ime, in sicer hren. Vendar pa je priljubljen pri vseh in se uporablja kot začimba v številnih kuhinjah. Znane so paste iz naribanega in začinjenega hrena, ki se pogosto zmeša s smetano, da ublaži močno vročino.
- Dišave v hrenu so veliko ostrejše in včasih bolj pekoče od tistih v redkvi, čeprav so tudi to snovi, ki jih prištevamo med glikozide gorčičnega olja. Hren je vnaprej določen kot ostro nasprotje krepkim pečenkam, ki jih postrežemo tudi s sladko noto, kot so brusnice.
- Za razliko od redkvice je svež hren tipičen zimski spremljevalec. Ker se pri nas nabira v mesecih od oktobra do januarja. Lahko ga shranite na hladnem in temnem, zakopanega v zemljo ali zavitega v blago več tednov.
- Ker se hren zaradi toplote uživa le v majhnih količinah, so njegove hranilne vrednosti načeloma manj zanimive. Vsebnost je povsem primerljiva z redkvijo. Prvi pomorščaki so menili, da so korenine prihranek vitamina C proti skorbutu. Predvsem pa je hren zdrav zaradi vsebnosti glikozidov gorčičnega olja.
- Po mnenju naturopatskega združenja Theophrastus so znanstvene študije pokazale, da imajo sestavine hrena protivnetne, protivirusne in antibakterijske lastnosti. Če pa imate občutljiv želodec, bodite previdni: gorčična olja lahko povzročijo zgago ali podobno.