John Myers
Ko je črevesje počasno, je praznjenje običajno oteženo in boleče: približno vsak peti človek trpi za zaprtjem. Pravilna prehrana in telesna vadba pomagata odpraviti zaprtje.
Večinoma ženske in starejši ljudje občasno trpijo zaradi zaprtja. O zaprtju (oz. medicinsko zaprtju) govorimo, ko štiri dni ni odvajanja blata, je za izpraznitev črevesja potrebno močno napenjanje in je vztrajen občutek nepopolne izpraznjenosti. Če se to dogaja redno več kot tri mesece, potem imate kronično obliko zaprtja. V hudih primerih lahko do dva tedna ni odvajanja blata.
Pogosti vzroki za zaprtje
Za najpogostejšo obliko zaprtja (kongenično zaprtje ali zaprtje s počasnim prehodom) je značilno, da se črevo zelo malo premika in se njegova vsebina le počasi potiska naprej. Blato postane tesno in trdo.
Ta motnja gibanja črevesja lahko temelji na presnovnih motnjah, kot je diabetes mellitus, hipotiroidizem, ali patoloških spremembah v črevesju, kot je povečano skladiščenje kolagena v črevesni steni. Možni vzroki so tudi bolezni živčevja in vezivnega tkiva ali neželeni učinki zdravil. Psihotropna zdravila, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, zdravila proti bolečinam, uspavala in pomirjevala, veziva kisline, ki vsebujejo aluminij, diuretiki in pripravki železa (užiti le eno do dve uri po obroku) lahko vplivajo na prebavo. Kdor pogosto uporablja odvajala, lahko svoje črevesje otopli pred živčnimi dražljaji. Počasnost črevesja poslabšajo tudi prehrana z malo vlakninami, nezadosten vnos tekočine in premalo gibanja.
Spremembe v prehrani ali času povzročajo zaprtje
Obstajajo tudi druge oblike zaprtja z drugimi vzroki: Motnja uriniranja je na primer posledica sprememb ali motenj v predelu danke in anusa – kot je zoženje anusa, izbočenje danke ali motena koordinacija notranjega in zunanjega sfinktra. Pogosto vzroka sploh ni mogoče najti: zdravniki takrat govorijo o idiopatskem zaprtju. Veliko ljudi na začetku potovanja dva ali tri dni trpi za zaprtjem, vendar tega ne gre šteti za kroničnega, tudi če se zgodi na vsakem potovanju. Razlog je tu največkrat le začasna motnja prilagajanja na nevajen vsakdanjik in tujo hrano ali začimbe. Tudi po postu ali driski lahko traja nekaj dni, preden se ponovno vzpostavi normalno odvajanje blata.
Simptomi zaprtja
Veliko obolelih najprej doleti občutek sitosti, splošno slabo počutje, mrzlica in napihnjen trebuh. Odvajanje blata je težko in pogosto boleče. Majhne in trde porcije blata (»ovčji cmoki«, »zajčji cmoki«) se običajno izločijo le z močnim stiskanjem. Zelo redko odvajanje blata lahko povzroči bolečine v trebuhu in slabost.
Vztrajno zaprtje ima lahko resne posledice
Možni zapleti so hemoroidi in inkontinenca. Če se zaradi motene prebave poruši ravnovesje kalija, lahko pride do motenj srčnega ritma. Obstaja tudi možnost, da kronični pritisk povzroči majhne luknje v črevesni steni in tam nastanejo izbokline, ki se lahko vnamejo (divertikulitis). Druge možne posledice kroničnega zaprtja so:
- analne razpoke
- Rektalni prolaps (prolaps danke)
- Ileus (črevesna paraliza, črevesna obstrukcija)
- Nastajanje utrjenih fekalnih kroglic (Skybala), fekalna impakcija (končna stopnja hudega zaprtja)
Medicinska diagnoza zaprtja
Zaradi velikega števila možnih vzrokov je anamneza še posebej obsežna. Ker je zaprtje lahko povezano s stresom, se postavljajo vprašanja o življenjskih razmerah ter družinski, poklicni ali šolski situaciji. Pomembno je zabeležiti prehranjevalne navade in se pozanimati o jemanju zdravil.
Fizični pregled vključuje poslušanje, perkusijo ter palpacijo trebuha in rektuma. Odvzamejo se vzorci krvi in urina, da se razjasni stanje mineralov in elektrolitov – lahko kažejo na presnovne bolezni, morebitno pomanjkanje kalija ali prekomerno uživanje odvajal. Krvni test v blatu lahko kaže na črevesno vnetje ali tumorje. Z ultrazvokom trebuha (sonografija trebuha) skuša zdravnik odkriti patološke spremembe, kot je zožitev črevesja ali nabiranje zraka. Če obstaja sum na črevesne polipe, strikture ali tumorje, je kolonoskopija neizogibna. Redko je za razjasnitev potreben rentgenski pregled s kontrastnim klistirjem, računalniška tomografija (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRT/MRI) ali test črevesne prehodnosti. Ginekološki, urološki ali nevrološki pregledi lahko dopolnijo sliko.
Rešite zaprtje: vlaknine, veliko tekočine in vadba
Terapija je odvisna od vzroka. Če izključimo sprožilce, kot so bolezni ali zdravila, potem obstajata dve čarobni besedi za odpravo zaprtja: prehranske vlaknine in vadba.
Pri simptomih zaprtja se priporoča približno 35 gramov prehranskih vlaknin na dan. V hujših primerih naj bo celo 40 do 50 gramov. To pomeni: na jedilnik spadajo polnozrnati izdelki, laneno seme, zelenjava in sadje. Ne smemo narediti nenadnega prehoda z malo na veliko vlaknin, temveč je treba črevesje nežno navaditi na »dodatno delo«. Bodite prepričani, da pijete dovolj, ker prehranske vlaknine nabreknejo in za to potrebujejo tekočino.
Akacijeva vlakna ali psilium so naravna sredstva za nabrekanje. Jedilna žlica, zaužita s kozarcem vode pred obrokom, lahko prav tako pomaga doseči dnevno potrebo po vlakninah.
