John Myers
V zadnjih letih so opozorila o škodljivosti sonca na našo kožo vse pogostejša. Nevarnosti, ki jo prinašajo sončni žarki, ne gre podcenjevati, saj so nenazadnje odgovorni za nastanek kožnega raka. To je tudi razlog, da se vse več ljudi izogiba sončni svetlobi – kar ima med drugim daljnosežne posledice za zdravje srca.
Vitamin D – sončni hormon
Različne znanstvene raziskave so pokazale, da je vitamin D zelo podoben različnim steroidnim hormonom, zato ga od takrat naprej imenujemo hormon. Od takrat je vitamin D znan kot sončni hormon.
Razlaga tega imena je v dejstvu, da telo vitamin D proizvaja samo, izključno v povezavi s sončno svetlobo.
Kot prenašalna snov nato po krvi doseže kosti, mišice, možgane, imunski sistem, trebušno slinavko in številne druge telesne organe, da bi tam izpolnila svoje posebne naloge. Kako pa se telo odzove na pomanjkanje vitamina D?
To vprašanje bomo osvetlili na primeru srčno-žilnega sistema.
Kako vitamin D nastane iz sončne svetlobe
Predhodnik vitamina D se tvori v jetrih. Ko sončni žarki posijejo na kožo, se vitamin D razvije v prvi predhodnik vitamina D3.
Koža sama nato tvori še en predhodnik vitamina D3 (holekalciferol). Zdaj se mora vitamin D3 transportirati iz kože nazaj v jetra, kjer se nadalje predeluje.
Nastali vitamin se danes imenuje kalcidiol in predstavlja osnovo za presnovo vitamina D. Kalcidiol nato preko krvi končno doseže telesne celice, kjer nastane aktivna oblika vitamina D3 – kalcitriol.
Pozor: Vitamin D3 je na voljo kot prehransko dopolnilo v obliki kalcidiola. Kalcitriol je na voljo le kot zdravilo na recept.
Dodatek pri pomanjkanju sonca
Že desetletja se poudarja pomemben vpliv vitamina D na zdravje kosti. Za ustrezen vnos je bil priporočen dnevni odmerek 600 i.e./dan, hkrati pa se je raven vitamina D v krvi 20 ng/ml štela za normalno.
Danes pa mnogi strokovnjaki menijo, da bi morala biti ta vrednost vsaj 50 ng/ml, da lahko vitamin D razvije svoj optimalen učinek. Glede na to novo ugotovitev se domneva, da je količina od 4,000 do 10,000 i.e. vitamina D3, zaužitega s prehranskimi dopolnili (prehranskimi dopolnili), zdaj priporočeni odmerek, če oseba ne preživi dovolj časa na soncu.
Dejansko potrebno količino vitamina D pa je vedno treba upoštevati individualno, saj je odvisna od različnih dejavnikov. Po eni strani je treba upoštevati izhodišče, torej količino, ki jo proizvede telo samo.
Poleg tega se količina, ki jo absorbira črevesje, močno razlikuje od dobavljenega odmerka. To je zelo odvisno od posameznega zdravja črevesja.
Poleg tega ima pomembno vlogo tudi teža osebe. Ker je vitamin D v maščobi topen vitamin, pogosto neporabljen izgine v maščobnih oblogah, zlasti pri ljudeh s prekomerno telesno težo.
Vitamin D3 in vitamin K2
Zaradi izpostavljenosti soncu na koži je nemogoče predozirati vitamin D. Pri dodatku vitamina D3 je situacija drugačna. Pri tem ni mogoče popolnoma izključiti prevelikega odmerka, ki bi lahko povzročil težave s srcem.
Za optimalen izkoristek učinka dodajanja vitamina D je treba vitamin D3 jemati skupaj z vitaminom K2 (MK-7). Oba vitamina izkazujeta sinergijski učinek, ki lahko raztopi kalcijeve usedline v arterijah in v srčnih zaklopkah ter jih prenese tja, kamor kalcij dejansko sodi – v kosti.
Vnetje lahko sproži srčno-žilne bolezni
Vitamin D ima številne pozitivne učinke na srčno-žilni sistem. Ta ugotovitev je še posebej pomembna, saj medtem že vsak drugi človek umre zaradi bolezni tega sistema. Ljudje z visokim krvnim tlakom imajo do trikrat večjo verjetnost srčnega infarkta kot ljudje z normalnim krvnim tlakom.
Nekateri kardiologi zdaj želijo narediti konec razširjenemu napačnemu prepričanju, da je holesterol odgovoren za razvoj bolezni srca in ožilja. Verjamejo, da je vnetje arterij, ne holesterol, vzrok vseh srčno-žilnih težav in bolezni srca.
Vzroki vnetja arterij
Velik delež teh vnetnih reakcij je posledica slabe prehrane. Kardiologi za ostalo krivijo pomanjkanje vitamina D. To tezo je med drugim potrdila osemletna študija (Ludwigshafen risk study) na 3000 udeležencih. Študija je pokazala, da pomanjkanje vitamina D znatno poveča tveganje za smrt zaradi bolezni srca. To povezavo so potrdile tudi ameriške študije.
Razlaga učinkovitosti vitamina D pri boleznih srca in ožilja temelji na dejstvu, da lahko vitamin D ščiti pred vnetji vseh vrst.
Glede na to dejstvo ni presenetljivo, da so številne novejše študije potrdile povezavo med pomanjkanjem vitamina D in vedno večjo smrtnostjo ljudi s srčnimi boleznimi.
Brazilska študija o vitaminu D
Omenjene študije so bile izvedene v bolnišnicah, specializiranih za zdravljenje bolnikov s koronarno boleznijo. Ena od teh študij je bila izvedena v Braziliji in objavljena leta 2012.
Pri 206 bolnikih, ki so sodelovali v tej raziskavi, so najprej izmerili raven vitamina D v krvi. Po tem so se udeleženci razdelili v dve skupini. Ena skupina bolnikov je imela raven vitamina D 10 ng/ml ali manj, zato je veljalo, da ima pomanjkanje. Druga skupina je imela raven vitamina D 20+/- 8ng/ml, kar je veljalo za normalno. Navsezadnje je šlo za bolnike, ki so že bolehali za koronarno boleznijo.
Znatno višji odstotek udeležencev študije, ki so imeli resno pomanjkanje vitamina D, je umrl med zdravljenjem v bolnišnici kot tisti bolniki, pri katerih je bila raven vitamina D v krvi normalna za njihove okoliščine.
Znanstveniki so prišli do naslednjega zaključka:
Hudo pomanjkanje vitamina D pomembno vpliva na umrljivost bolnikov z akutnim koronarnim sindromom (motnje krvnega obtoka v koronarnih arterijah).
Povedano drugače, verjetnost smrti v bolnišnici po srčnem infarktu je bistveno večja, če imate v krvi premajhne ravni vitamina D.
Danska študija o vitaminu D
Septembra 2012 so poročali o danski študiji, izvedeni na Univerzi v Kopenhagnu v sodelovanju z Univerzitetno bolnišnico v Kopenhagnu. Ta študija je vključevala več kot 10,000 Dancev, katerih ravni vitamina D so bile izmerjene med letoma 1981 in 1983. Vrednosti so bile redno preverjane skozi leta.
Vodja te študije, dr. Peter Brøndum-Jacobsen, je objavil naslednje rezultate:
Opazili smo, da nizke ravni vitamina D v krvi bistveno povečajo tveganje za razvoj bolezni srca ali poslabšanje obstoječih stanj v primerjavi z optimalnimi ravnmi vitamina D. Naši rezultati so pokazali, da se tveganje za razvoj ishemične bolezni srca poveča za 40 %. Ta bolezen opisuje zoženje koronarnih arterij, kar vodi do hudih motenj krvnega obtoka v srčni mišici, povzroča bolečine v predelu prsnega koša in lahko na koncu povzroči smrtno nevaren srčni infarkt. Tveganje za srčni infarkt se poveča za 64 %. Tveganje za prezgodnjo smrt se poveča za 57 %, tveganje za smrt zaradi bolezni srca pa se na splošno poveča za kar 81 %.
Ameriška študija o vitaminu D
Druga študija je bila izvedena na Heart Institute v Intermountain Medical Center v Salt Lake Cityju, Utah. Ta študija je vključevala skoraj 28,000 bolnikov, starejših od 50 let, ki takrat še niso imeli bolezni srca. Vsem udeležencem so najprej določili raven vitamina D v krvi. Nato so jih glede na rezultate meritev razdelili v tri skupine (zelo nizka vrednost, nizka vrednost, normalna vrednost). Priporočena vrednost, ki je v tej študiji veljala za normalno, je bila 30 ng/ml.
Študija je pokazala, da je pri tistih bolnikih, ki so imeli zelo nizko raven vitamina D, dvakrat večja verjetnost smrti zaradi srčnega popuščanja kot pri tistih, ki so imeli normalno raven vitamina D v telesu. Poleg tega so bili udeleženci študije v skupini z najnižjimi ravnmi vitamina D 78 % bolj nagnjeni k možganski kapi in 45 % bolj nagnjeni k bolezni koronarnih arterij.
Na splošno je bilo ugotovljeno, da je pri zelo nizkih ravneh vitamina D dvakrat večja verjetnost za srčno popuščanje kot pri ljudeh z normalno ravnjo.
Najboljši vir vitamina D je sonce
Vsi rezultati raziskav v zvezi z vitaminom D jasno kažejo, da je naše telo odvisno od tega vitamina, zato se sploh ne razvijejo bolezni, ki bi jih lahko pripisali tudi pomanjkanju vitamina D. Uporabite te podatke v korist svojega zdravja. Čim pogosteje se izpostavljajte naravnemu UV sevanju. Naj se sonce dotakne vaše kože, kadar koli je to mogoče, vendar upoštevajte naslednja priporočila:
- Ne izpostavljajte se žgočemu soncu, saj vas sončni žarki dosežejo tudi v zavetnih prostorih.
- Odvisno od tipa kože naj izpostavljenost soncu ne traja dlje kot 5 do največ 40 minut.
- Izogibajte se opoldanskemu soncu, saj je v tem času nevarno UVA-sevanje največje.
- Pri krajšem bivanju na soncu ne uporabljajte kreme za sončenje, saj krema z zaščitnim faktorjem 15 skoraj popolnoma blokira nastajanje vitamina D.
- Če preverite tudi svojo prehrano in jo po potrebi optimizirate, bi se moralo vaše srce kmalu počutiti bolje.
